Fakulteta za podiplomski študij

Meritve v krasoslovju

Predmet se izvaja v programu:
Podiplomski študijski program Krasoslovje (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

Modernega krasoslovja si ne moremo predstavljati brez meritev fizikalnih in kemijskih parametrov, ki odražajo stanje kraškega sistema in procesov v njem. V kraški hidrologiji merimo pretoke in nivoje voda, hidrokemične parametre, koncentracijo sledil, prevodnost, temperaturo vode itd. V speleologiji merimo predvsem različne meteorološke in geometrične parametre. Moderni merilni instrumenti so prijazni do uporabnika in največkrat omogočajo shranjevanje podatkov. Prav to raziskovalce velikokrat zavede k nekritični obravnavi meritev. Pri predmetu bo študent spoznal principe meritev v različnih vejah krasoslovja, merjene količine, principe delovanja senzorjev in njihovo umerjanje. Poseben poudarek bo na obravnavi napak meritev, njihovi interpretaciji in predstavitvi. Pri vajah bodo študenti spoznali nekatere od inštrumentov, ki jih uporabljamo v vsakdanji krasoslovni praksi.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

/

Vsebina

  • Osnovne fizikalne količine in kako jih merimo
  • Senzorji
  • Ločljivost, natančnost in umerjanje merilnih naprav
  • Meritve pretokov in nivojev voda
  • Meritev klimatskih parametrov
  • Meritve kemijskih parametrov vode
  • Postavitev laboratorijskih poskusov
  • Načini hranjenja in prenosa podatkov
  • Obdelava napak
  • Obdelava in interpretacija meritev

Predvideni študijski rezultati

Študent bo razumel principe meritev različnih količin, ki jih spremljamo v krasoslovju. Znal bo umerjati, programirati in postavljati merilne inštrumente in obdelovati merilne podatke.

Temeljna literatura in viri

  • Krawczyk, W.E., 1998: Manual for karst water analysis.- International Journal of Speleology, Handbook 1 – Physical Speleology, 51 pp.
  • Morris, A.S., 2001: Measurement and Instrumentation Principles.-Butterworth-Heinemann, 475 pp, Oxford.
  • Shaw, E.M., 1994: Hydrology in Practice.- Chapman & Hall, 569 pp, London.
  • Taylor, J.R., 1996: An Introduction to Error Analysis: The Study of Uncertainties in Physical Measurements.- University Science Books, Sausalito, 327 pp.
  • Izbrani članki iz znanstvenih revij.

Načini ocenjevanja

Ustni izpit (70 %) je namenjen ocenjevanju znanja, ki ga študent pridobi na predavanjih ter sposobnosti razumevanja, artikuliranja in podajanja pridobljenega znanja. Pogoj za pristop k izpitu je pisni izdelek (5-10 strani), v katerem študent obdela določeno ožjo temo ali vir (30 %)

Reference nosilca

Izredni profesor krasoslovja.

Bibliografija:

1. GABROVŠEK F., HÄUSELMANN P., AUDRA P., 2014: 'Looping caves’ versus 'water table caves’ : the role of base-level changes and recharge variations in cave development. Geomorphology, 204, 683-691.

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0169555X13004741

2. GABROVŠEK F., STEPIŠNIK U., 2011: On the formation of collapse dolines : a modelling perspective. Geomorphology, 134, 1-2, 23-31.

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0169555X1100290X

3. GABROVŠEK F., DREYBRODT W., 2010: Karstification in unconfined limestone aquifers by mixing of phreatic water with surface water from a local input: a model. Journal of Hydrology, 386, 130-141.

4. GABROVŠEK F., ROMANOV D., DREYBRODT W., 2004: Early karstification in a dual-fracture aquifer: the role of exhange flow between prominent fractures and a dense net of fissures. Journal of Hydrology, 299, 45-66.

5. GABROVŠEK F., DREYBRODT W., 2001: A model of the early evolution of karst aquifers in limestone in the dimensions of lenght and depth. Journal of Hydrology, 240, 206-224.

Univerzitetna koda predmeta: 3KR007

Letnik: 2

Semester: 2

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 50 ur
  • Vaje: 10 ur
  • Seminar: 30 ur
  • Samostojno delo: 90 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: slovenski; angleški

Metode poučevanja in učenja:
• predavanja • seminar • vaje in terensko delo