Fakulteta za podiplomski študij

Geokemija krasa

Predmet se izvaja v programu:
Podiplomski študijski program Krasoslovje (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

Na krasu oziroma za nastanek in razvoj krasa je najpomembnejši proces korozija – raztapljanje karbonatne kamnine. To je kemični proces. Poleg korozije pa so kemični procesi pomembni tudi pri drugih fazah razvoja krasa (npr. izločanje), poleg tega pa so kemične značilnosti elementov krasa pomembne z najrazličnejših vidikov, tako za samo zakrasevanje kot za značilnosti kraških voda, njihovo kvaliteto, kot naravno sledilo, ipd. Študent spozna, da so kemične značilnosti vode in sedimentov lahko tudi pomemben pokazatelj ohranjenosti ali onesnaženosti krasa, tip onesnaženja in morebiti tudi izvor in samega onesnaževalca. Študent se mora zavedati te pomembnosti in prepletenosti kemičnih procesov in pestrosti kemičnih elementov, ki igrajo pomembno vlogo v kraškem okolju. S tega vidika je še veliko snovi neobdelane, neznane so še številne povezave med posameznimi elementi in spoznanji, torej tudi dovolj snovi za samostojno delo študentov. Poseben poudarek je na vplivu človeka oziroma njegovega delovanja na kraško okolje.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

/

Vsebina

  • Uvod
  • Hidrogeokemija krasa
  • Geokemična sledila v kraškem okolju
  • Radioaktivni in stabilni izotopi kot sledila v prsti na krasu, na kraškem površju in v kraški vodi
  • Medsebojni vpliv vode – prsti – kamnine
  • Vpliv in potek možnih onesnaževateljev v kraški prsti in v kraški vodi
  • Osnove geokemičnega modeliranja procesov v naravnih kraških vodah
  • Geokemični vidiki varovanja podzemeljske vode

Predvideni študijski rezultati

Študent obvlada osnovne pojme hidrogeokemije krasa. Pozna geokemična sledila v kraškem okolju, pomen radioaktivnih in stabilnih izotopov kot naravnih sledil v kraškem okolju. Zavedati se mora pomena medsebojnega vpliva kamnine, prsti in vode v krasu. Posebno pomembno je poznavanje občutljivosti in ranljivosti kraškega okolja na onesnaženje in s tem v zvezi sposobnost modeliranja geokemičnih procesov v kraških vodah in s tem možnosti varovanja kraške vode pred onesnaževanjem.

Temeljna literatura in viri

  • Appelo, C.A.J. & D. Postma (1994): Geochemistry, groundwater and pollution. Balkema, Rotterdam.
  • Drever, J.I. (1988): The Geochemistry of Natural Waters. Prentice Hall, Englewood Cliffs, 437 p.
  • Fritz.P. & Fontes, J.C. (eds.) (1980): Handbook of Environmental Isotope Geochemistry. Elsevier, Amsterdam.
  • Kendall, C.& McDonnell, J.J.(eds.) (1998): Isotope Tracers in Catchment Hydrology. Elsevier, 838 p.
  • Parkhurst, D.L. (1995): PHREEQC- computer program for speciation, reaction-path, advective-transport and inverse geochemical calculations. Water-Resources Investigations Report 95-4227, USGS, Lakewood, Colorado.
  • Plummer, L.N., Prestemon, E.C. & D.L. Parkhurst (1994): An interactive code (NETPATH) for modelling net geochemical reactions along flow path, Version 2.0. USGS Water-Resources Investigation Report 94-4169, Reston, Virginia.
  • Tulipano, L., Fidelibus, M.D., Panagopoulos, A. (eds.)(2005): Groundwater management of coastal karstic aquifers. Final report – COST Action 621. European Commision – Office for Official Publications of the European Communities, Luxembourg.
  • Zwahlen, F. (eds.)(2004): Vulnerability and risk mapping for the protection of carbonate (karst) aquifers. Final report – COST Action 620. European Commission – Office for Official Publications of the European Communities, Luxembourg.
  • Lecture notes – prepared by lecturer

Načini ocenjevanja

Ustno izpraševanje.

Reference nosilca

Izredna profesorica kemije.

Bibliografija:

1. PRTOLJAN B., KAPELJ S., DUKARIĆ F., VLAHOVIĆ I., MRINJEK E., 2012: Hydrogeochemical and isotopic evidence for definition of tectonically controled catchment areas of the Konavle area springs (SE Dalmatia, Croatia). Journal of geochemical exploration, 112, 285 -296.

2. REBERSKI LUKAČ J., KAPELJ S., TERZIĆ J., 2009: An estimation of groundwater type and origin of the complex karst catchment using hydrological and hydrogeochemical parameters: A case study of the Gacka River springs. Geologia Croatica, 62, 3, 157-178.

3. KAPELJ S., LOBOREC J., KAPELJ J., 2013: Assessment of aquifer intinsic vulnerability by the SINTACS method. Geologia Croatica, 66, 2.

4. BIONDIĆ B., BIONDIĆ R., KAPELJ S., 2006: Karst groundwater protection of the Kupa River catchment area and sustainable development. Environmental Geology, 49, 6, 828-839.

5. MARKOVIĆ T., MIKO S., KAPELJ S., BULJAN R., LARVA O., PEH Z., 2006: Behaviour of metals and nutrients in soils and groundwater of a karst polje. Journal of geochemical exploration, 88, 124-129.

Univerzitetna koda predmeta: 3KR009

Letnik: 2

Semester: 1-2

Nosilec predmeta:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 50 ur
  • Vaje: 10 ur
  • Seminar: 30 ur
  • Samostojno delo: 90 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: angleški

Metode poučevanja in učenja:
• predavanja • laboratorijske vaje • seminar