Fakulteta za podiplomski študij

Zgodovina teorij o krasu (morfologija krasa)

Predmet se izvaja v programu:
Podiplomski študijski program Krasoslovje (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

Predmet Zgodovina teorij o krasu (morfologija krasa) je neke vrste nadaljevanje oziroma poglobitev predmeta Zgodovina krasoslovja. Namenjen je predvsem študentom, ki bi za doktorat izbrali bolj zgodovinsko temo oziroma študentom, ki bi se usmerili v geomorfologijo bolj s teoretičnega vidika in bi morali poznati tudi razvoj teorij, ki razlagajo nastanek in razvoj kraškega površja – geomorfologijo krasa. Študent mora obvladati sodobne teorije in razlage nastanka in razvoja kraškega površja in kraških površinskih oblik, jih primerjati s starejšimi in biti sposoben slediti razvoju teorije o kraškem površjuoziroma posameznih kraških površinskih oblik. S tem je tudi tesno povezano imenoslovje površinskih kraških oblik.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

/

Vsebina

  • Poznavanje in zaznavanje kraškega površja in njegovih posebnosti ter značilnosti v različnih zgodovinskih obdobjih, od antike do razsvetljenstva
  • Prve teorije o razvoju kraškega površja in kraških površinskih oblik
  • B. Hacquet in njegov pomen za geomorfologijo krasa
  • Pomen raziskav Dinarskega krasa za geomorfologijo krasa
  • Vključevanje spoznanj z različnih tipov krasa po svetu v kraške geomorfološke teorije

Predvideni študijski rezultati

Poznavanje starejših del (od antike do srednjega veka) o kraškem površju ter zaznavanju njegovih posebnosti v delih predhodnikov krasoslovja (od Stena preko Valvasorja do Hacqueta) ter poznavanje zavedanja o krasu v temeljnih geomorfoloških delih 18. in 19. stol. Študent pozna raziskave Dinarskega krasa, ki so bistveno pripomogle k poznavanju kraške geomorfologije kot tudi sodobne poglede in metode pri preučevanju kraškega površja v različnih tipih krasa oziroma geografsko zelo različnih kraških ozemljih

Temeljna literatura in viri

    • Herak, M. & V. T. Stringfield, eds, 1972: Karst, Important karst regions of the Northern Hemisphere, Elsevier 25–83.
    • Kraus, F., 1894: Höhlenkunde.- Carl Gerold’s Sohn, 308 pp. Wien
    • Kyrle, G., 1923: Grundriss der teoretischen Speläologie. –Speläol. Monographien, B. I, str. XVIII + 353, Wien.
    • Penck, A., 1904: Über das Karstphänomen.- Vorträge des Vereines Verbreitung naturwiss. Kentnisse in Wien, 44/1, 1-38, Wien.
    • Sweeting, Marjorie M. (edit.), 1981: Karst geomorphology.- Benchmark Papers in Geology, 59, 427 pp., Hutchinson Ross Publ. Comp., Stroudsburg, Pennsylvania.
    • Trimmel, Hubert, 1968: Höhlenkunde.- Die Wissenschaft, Friedr. Vieweg & Sohn, 126, VIII + 300, Braunschweig.

Načini ocenjevanja

Ustni izpit ali pisni izpit je namenjen ocenjevanju znanja, ki ga študent pridobi na predavanjih ter sposobnosti razumevanja, artikuliranja in podajanja pridobljenega znanja. Pogoj za pristop k izpitu je najmanj 50 odstotna prisotnost na seminarjih ter krajši pisni izdelek (5-10 strani), s katerim študent obdela določeno ožjo tematiko iz osnov krasoslovja ali določen vir, ki se navezuje na njegovo seminarsko nalogo in vsebino doktorskega dela.

Reference nosilca

Upokojeni zaslužni redni profesor krasoslovja.

Bibliografija:

1. KRANJC A., 2011: The origin and evolution of the term karst. [Zhongguo yanrong], 30, 2, 157-162.

2. KRANJC A., 2009: An example of karst terminology evolution : from “Dolina” to “Tiankeng”. [Zhongguo yanrong], l28, 2, 169-173.

3. KRANJC A., 2012: Dinaric Karst : an example of deforestation and desertification of limestone terrain. In: MOUTINHO P. (ed.). Deforestation around the world. [Rijeka]: InTech, 73-94.

4. KRANJC A., 2012: Ice caves as indicators of global change : example of Slovenia. In: EFE, Recep (ed.), ÖZTÜRK M. A. (ed.), GHAZANFAR S. A. (ed.). Environment and ecology in the Mediterranean Region. [Newcastle upon Tyne]: Cambridge Scholars, 125-134.

5. KRANJC A., 2010: Short history of research. In: MIHEVC, A. , PRELOVŠEK, M. , ZUPAN HAJNA, N. (ed.). Introduction to the Dinaric Karst. Postojna: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU: = Karst Research Institute at ZRC SAZU, 9-13.

Univerzitetna koda predmeta: 3KR015

Letnik: 2

Semester: 1

Nosilec predmeta:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 50 ur
  • Vaje: 10 ur
  • Seminar: 30 ur
  • Samostojno delo: 90 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: slovenski, angleški

Metode poučevanja in učenja:
• predavanja • seminarsko delo v pisni obliki • individualno delo na določenem vprašanju • poglobljeno poznavanje določenega dela tematike, glede na vsebino študentovega doktorskega dela