Fakulteta za podiplomski študij

Zgodovina teorij o krasu (hidrologija krasa)

Predmet se izvaja v programu:
Podiplomski študijski program Krasoslovje (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

Predmet Zgodovina teorij o krasu (hidrologija krasa) je neke vrste nadaljevanje oziroma poglobitev predmeta Zgodovina krasoslovja. Namenjen je predvsem študentom, ki bi za doktorat izbrali bolj zgodovinsko temo oziroma študentom, ki bi se usmerili v hidrologijo krasa bolj s teoretičnega vidika in bi morali poznati tudi razvoj teorij, ki razlagajo nastanek in razvoj kraške hidrološke mreže in kraških vodonosnikov – hidrologijo krasa. Študent mora obvladati sodobne teorije in razlage razvoja kraške hidrološke mreže tako na površju kot tudi v kraškem podzemlju, predvsem pa teorijo kraških vodonosnikov. Sposoben mora biti ustrezno primerjati sodobno poznavanje kraške hidrologije s starejšimi teorijami in biti sposoben slediti razvoju teorije o razvoju kraške vodne mreže, na površju in v podzemlju. Teoretična spoznanja imajo v hidrologiji zelo velik pomen, saj pomagajo pri reševanju praktičnih nalog, kot je zagotavljanje zdrave pitne vode, preprečevanje onesnaževanja in pri samih raziskovalnih tehnikah.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

/

Vsebina

  • Poznavanje in zaznavanje kraških voda in njihovih posebnosti ter značilnosti v različnih zgodovinskih obdobjih, od antike do razsvetljenstva
  • Prve teorije o razvoju kraške hidrologije in kraških vodnih pojavov
  • B. Hacquet in njegov pomen za hidrologijo krasa
  • Pomen raziskav slovenskega Dinarskega krasa za kraško hidrologijo krasa
  • Vključevanje spoznanj z različnih tipov krasa po svetu v kraške hidrološke teorije

Predvideni študijski rezultati

Poznavanje starejših del (od antike do srednjega veka) o kraških vodah (izviri, ponori, podzemeljske vodne zveze), dela predhodnikov krasoslovja (od Da Vincija preko Valvasorja do Hacqueta) in razvoj moderne teorije kraške hidrologije. Študent pozna raziskave Dinarskega krasa, ki so bistveno pripomogle k poznavanju kraške hidrologije kot tudi sodobne poglede in metode pri nadaljnjem razvijanju teoretičnih modelov pretakanja vode v krasu.

Temeljna literatura in viri

  • Bögli, A., 1978: Karsthydrographie und physische Speläologie. 292 str., Springer-Verlag, Berlin etc.
  • Herak, M. & V. T. Stringfield, eds, 1972: Karst, Important karst regions of the Northern Hemisphere, Elsevier 25–83.
  • Kraus, F., 1894: Höhlenkunde.- Carl Gerold’s Sohn, 308 pp. Wien.
  • Kyrle, G., 1923: Grundriss der teoretischen Speläologie. –Speläol. Monographien, B. I, str. XVIII + 353, Wien.
  • Pfeiffer, D., 1963: Die geschichtliche Entwicklung der Anchaunngen über das Karstgrundwasser. Beih. geol. Jb., 57, 1-111.
  • Sweeting, Marjorie M. (edit.), 1981: Karst geomorphology.- Benchmark Papers in Geology, 59, 427 pp., Hutchinson Ross Publ. Comp., Stroudsburg, Pennsylvania.
  • Trimmel, Hubert, 1968: Höhlenkunde.- Die Wissenschaft, Friedr. Vieweg & Sohn, 126, VIII + 300, Braunschweig.

Načini ocenjevanja

Ustni izpit ali pisni izpit je namenjen ocenjevanju znanja, ki ga študent pridobi na predavanjih ter sposobnosti razumevanja, artikuliranja in podajanja pridobljenega znanja. Pogoj za pristop k izpitu je najmanj 50 odstotna prisotnost na seminarjih ter krajši pisni izdelek (5-10 strani), s katerim študent obdela določeno ožjo tematiko iz osnov krasoslovja ali določen vir, ki se navezuje na njegovo seminarsko nalogo in vsebino doktorskega dela.

Reference nosilca

Upokojeni zaslužni redni profesor krasoslovja.

Bibliografija:

1. KRANJC A., 2011: The origin and evolution of the term karst. [Zhongguo yanrong], 30, 2, 157-162.

2. KRANJC A., 2009: An example of karst terminology evolution : from “Dolina” to “Tiankeng”. [Zhongguo yanrong], l28, 2, 169-173.

3. KRANJC A., 2012: Dinaric Karst : an example of deforestation and desertification of limestone terrain. In: MOUTINHO P. (ed.). Deforestation around the world. [Rijeka]: InTech, 73-94.

4. KRANJC A., 2012: Ice caves as indicators of global change : example of Slovenia. In: EFE, Recep (ed.), ÖZTÜRK M. A. (ed.), GHAZANFAR S. A. (ed.). Environment and ecology in the Mediterranean Region. [Newcastle upon Tyne]: Cambridge Scholars, 125-134.

5. KRANJC A., 2010: Short history of research. In: MIHEVC, A. , PRELOVŠEK, M. , ZUPAN HAJNA, N. (ed.). Introduction to the Dinaric Karst. Postojna: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU: = Karst Research Institute at ZRC SAZU, 9-13.

Univerzitetna koda predmeta: 3KR016

Letnik: 2

Semester: 1

Nosilec predmeta:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 50 ur
  • Vaje: 10 ur
  • Seminar: 30 ur
  • Samostojno delo: 90 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: slovenski, angleški

Metode poučevanja in učenja:
• predavanja • seminarsko delo v pisni obliki • individualno delo na določenem vprašanju • poglobljeno poznavanje določenega dela tematike, glede na vsebino študentovega doktorskega dela