Fakulteta za podiplomski študij

Jamski turizem

Predmet se izvaja v programu:
Podiplomski študijski program Krasoslovje (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

Jamski turizem je del turistične destinacije krasa. Na slovenskem ozemlju je to ena izmed najstarejših oblik turizma. Na naše najstarejše turistične jame je imel dolgoletni, to je večstoletni, obisk močan vpliv in marsikdaj hude posledice. Študent mora poznati nagibe, ki so navajali človeka, da je želel obiskati podzemlje. Skozi zgodovinski razvoj jamskega turizma mora spoznati, kako se je vzporedno z razvojem turizma in turistične infrastrukture tudi razvijala in krepila zavest o varovanju in ohranjanju jamskega okolja. Na podlagi poznavanja naravnih danosti, turističnih tokov in tehničnih možnosti bo študent sposoben oceniti potencialne možnosti jamskega turizma za določeno jamo ali določeno področje z jamami. V primeru že urejenih turističnih jam pa bo sposoben svetovati ukrepe za varovanje in ohranjanje določene jame, izboljšanje ureditve in vključevanje jame v celostno ponudbo. Ta predmet je še posebej priporočljiv za »vseživljenjsko učenje« turističnih delavcev in upravljalcev turističnih jam v najširšem smislu.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

/

Vsebina

  • Zgodovina jamskega turizma v svetu in Sloveniji
  • Osnovne značilnosti jamskega turizma, prednosti in pomanjkljivosti
  • Turistične jame po svetu
  • Podrobnejša predstavitev najpomembnejših svetovnih turističnih jam
  • Jamski turizem v Sloveniji
  • Varstvo jam in okolja
  • Vpliv infrastrukture in obiskovalcev na jamsko okolje

Predvideni študijski rezultati

Študent obvlada osnovne pojme navezane na jamski turizem in varovanje jamskega okolja, spozna zgodovino jamskega turizma, podrobneje v Sloveniji, pomen jamskega turizma in njegove nosilce po svetu, spozna osnovne prednosti in slabosti urejenih jam, vpliv turizma na podzemlje in ukrepe za varovanje jame, od največjega dovoljenega števila obiskovalcev do varovalnih ukrepov in sanacije

Temeljna literatura in viri

  • Gunn, J., (editor) 2004: Encyclopedia of Caves and Karst Science.- Fitzroy Dearborn, 902 p., New York, London.
  • Hamilton-Smith, Elery & Eberhard, Stefan, 2000: Conservation of cave communities in Australia.- Ecosystems of the World 30, Subterranean Ecosystems, Chapter 33, 647-664, Amsterdam etc. (1295).
  • Cigna, Arrigo A., 2000: Development, Management and Economy of Show Caves.- International Journal of Speleology, Preprint for ISCA 2001, 29B, 27 pp., (1285).
  • Cigna, Arrigo A., 1993: Environmental management of tourist caves. The examples of Grotta di Castellana and Grotta Grande del Vento, Italy.- Environmental Geology, 21, 173-180, s.l. (696).
  • Cigna, Arrigo A., 2000: Engineering problems in developing and managing show caves.- Journal of Nepal Geological Society, 22, 85-94, s.l. (1286).
  • Zupan Hajna, N., (editor) 2002: Use of Modern Technologies in the Development of Caves for Tourism. 4th International ISCA Congress, Postojna 21-27 October 2002, 195-199, Postojna.
  • Šebela, S. & Turk J. 2014: Natural and anthropogenic influences on the year-round temperature dynamics of air and water in Postojna show cave, Slovenia.- Tourism Management, 40, 233-243.
  • Culver, D.C., Debevec B., Knez M., Kovačič G., Kranjc A., Mulec J., et al. 2012: Karstology and development challenges on karst II, construction, tourism, ecology, protection. Postojna-Ljubljana, ZRC Publishing
  • Mulec, J. 2014: Human impact on underground cultural and natural heritage sites, biological parameters of monitoring and remediation actions for insensitive surfaces: Case of Slovenian show caves.- Journal for Nature Conservation, doi: 10.10116/j.jnc.2013.10.001
  • Šebela S. & Turk, J. 2014: Sustainable use of the Predjama Cave (Slovenia) and possible scenarios related to anticipated major increases in tourist numbers.- Tourism Management Perspectives, 10, 37-45.
  • Kranjc, A. (editor) 1989: Cave tourism, Proceedings of International Symposium at 170-anniversary of Postojnska jama, Postojna (Yugoslavia), November 10-12, 1989, Postojna.
  • Muri, G., Jovičić A. & Mihevc A., 2013: Source assessment of deposited particles in a Slovenian show cave (Postojnska jama): evidence of long-lasting anthropogenic impact.- International Journal of Speleology, 42/3, 225-233.

Načini ocenjevanja

Ustni izpit ali pisni izpit je namenjen ocenjevanju znanja, ki ga študent pridobi na predavanjih ter sposobnosti razumevanja, artikuliranja in podajanja pridobljenega znanja. Pogoj za pristop k izpitu je najmanj 50 odstotna prisotnost na seminarjih ter krajši pisni izdelek (5-10 strani), s katerim študent obdela določeno ožjo tematiko iz osnov krasoslovja ali določen vir, ki se navezuje na njegovo seminarsko nalogo in vsebino doktorskega dela.

Reference nosilca

Upokojeni zaslužni redni profesor krasoslovja (prof. dr. Andrej Kranjc).

(Izredna profesorica za področje krasoslovje, geologinja, nosilka Fulbrightove podoktorske štipendije v letu 1998 / prof. dr. Stanka Šebela).

Bibliografija:

1. GREGORIČ A., VAUPOTIČ J., ŠEBELA S., 2014: The role of cave ventilation in governing cave air temperature and radon levels (Postojna Cave, Slovenia). International journal of climatology, 34, 5, 1488-1500.

2. ŠEBELA S., TURK J., 2014: Natural and anthropogenic influences on the year-round temperature dynamics of air and water in Postojna show cave, Slovenia. Tourism management, 40, 233-243.

3. ŠEBELA S., PRELOVŠEK M., TURK J., 2013: Impact of peak period visits on the Postojna Cave (Slovenia) microclimate. Theoretical and applied climatology, 111, 1/2, 51-64.

http://www.springerlink.com/content/kt122v61708p7784/fulltext.pdf, doi: 10.1007/s00704-012-0644-8

4. ŠEBELA S., TURK J., 2011: Air temperature characteristics of the Postojna and Predjama cave systems = Značilnosti temperature zraka v Postojnskem in Predjamskem jamskem sistemu. Acta geographica Slovenica, 51, 1, 43-64.

5. ŠEBELA S., TURK J., 2011: Local characteristics of Postojna Cave climate, air temperature, and pressure monitoring. Theoretical and applied climatology, 105, 3/4, 371-386.

Univerzitetna koda predmeta: 3KR019

Letnik: 1

Semester: 2

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 50 ur
  • Vaje: 10 ur
  • Seminar: 30 ur
  • Samostojno delo: 90 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: slovenski, angleški

Metode poučevanja in učenja:
• predavanja • seminarsko delo v pisni obliki • individualno delo na določenem vprašanju• poglobljeno poznavanje določenega dela tematike, glede na vsebino študentovega doktorskega dela