Fakulteta za podiplomski študij

Geomorfologija krasa

Predmet se izvaja v programu:
Podiplomski študijski program Krasoslovje (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

Slušatelj spozna osnovne reliefne oblike krasa ter osnovne geomorfne procese na krasu, ki jih oblikujejo. Razume tesno povezanost med geološko strukturo, procesi in z njimi nastajajočimi reliefnimi oblikami v najrazličnejših klimatskih okoljih v Sloveniji, na Dinarskem krasu in po svetu. Slušatelj spozna razvoj temeljnih paradigem kraške morfologije, ter je sposoben primerjati in uporabljati staro geomorfološko literaturo. Obvlada kraško terminologijo. Spozna metode geomorfološkega kartiranja na terenu in v kabinetne metode daljinskega zaznavanja. Pridobljeno širše razumevanje geomorfnih procesov in oblik mu daje zmožnost za objektivno spoznavanje, razumevanje in vrednotenje reliefa in njegovo povezanost z drugimi naravno in družbeno geografskimi pokrajinskimi sestavinami.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

/

Vsebina

  • Geomorfološke paradigme in terminologija
  • Geomorfološke metode
  • Raztapljanje karbonatnih kamnin
  • Ploskovna in pospešena korozija
  • Kraške reliefne oblike
  • Drobne oblike: korozijske oblike na površini skale
  • Enostavne kraške oblike: kraške kotanje in vzpetine
  • Večje sestavljene in poligenetske kraške oblike
  • Fluviokras, kras in poledenitev
  • Razprostranjenost kraškega reliefa
  • Tipi reliefa glede na geološke, hidrološke in Klimatske značilnosti
  • Kraške morfologije z vidika rabe prostora

Predvideni študijski rezultati

Prepoznavanje kraških in nekraških reliefnih oblik; poznavanje konkretnih, pomembnih oblik; poznavanje značilnih klimatsko, strukturno ali topološko pogojenih oblik; sklepanje na oblikotvorne procese in pogoje zakrasevanja; metode geomorfološkega kartiranja.

Temeljna literatura in viri

  • Ford, D., & P., Williams, 2007: Karst Hydrogeology and Geomorphology, 576, London
  • Gams, I., 1973: Slovenska kraška terminologija, 1973, Ljubljana.
  • Gams, I., 2004: Kras v Sloveniji v prostoru in času.- Založba ZRC 515 str., Ljubljana.
  • Gunn, J., (editor) 2004: Encyclopedia of Caves and Karst Science.- Fitzroy Dearborn, 902 p., New York, London.
  • Herak, Milan & Stringfield, V.T., 1972: Karst. Important Karst Regions of the Northern Hemisphere.- XIV + 1-551, Amsterdam etc.
  • Jakucs, L., 1977: Morphogenetics of karst region, Budapest.
  • Kranjc, Andrej/Ed., 1997: Slovene Classical Karst. 1-254, Ljubljana (159906)
  • Salomon, J.N. 2000: Précis de karstologie,249, Presses universitaires de Bordeaux,- 249, Bordeaux.
  • Izbrani članki iz ustreznih domačih in tujih strokovnih revij.

Načini ocenjevanja

Ustni izpit je namenjen ocenjevanju znanja, ki ga študent pridobi na predavanjih ter sposobnosti razumevanja, artikuliranja in podajanja pridobljenega znanja. Pogoj za pristop k izpitu je prisotnost na terenskem delu, krajši pisni izdelek (5-10 strani), s katerim študent obdela določeno ožjo tematiko, ki se navezuje na njegovo seminarsko nalogo in vsebino doktorskega dela. 50/50

Reference nosilca

Izredni profesor geografije.

Bibliografija:

1. MIHEVC A., 2001: Speleogeneza Divaškega krasa, (Zbirka ZRC, 27). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, pp. 180.

2. MIHEVC A., 1996: Brezstropa jama pri Povirju. Naše jame, 38, 65-75.

3. MIHEVC A., 2007: The age of karst relief in West Slovenia = Starost kraškega reliefa v zahodni Sloveniji. Acta carsologica, 36, 1, 35-44.

4. MIHEVC A., 2000: Fosilne cevke iz brezstrope jame – verjetno najstarejši ostanki jamskega cevkarja Marifugia (Annelida: Polychaeta) = The fossilized tubes from the roofless cave – probably the oldest known remains of the cave worm Marifugia (Annelida: Polychaeta). Acta carsologica, 29, 2, 261-270.

5. ZUPAN HAJNA N., MIHEVC A., PRUNER P., BOSÁK P., 2008: Palaeomagnetism and magnetostratigraphy of Karst sediments in Slovenia, (Carsologica, 8). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, pp. 266.

Univerzitetna koda predmeta: 3KR020

Letnik: 1

Semester: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 50 ur
  • Seminar: 30 ur
  • Terenske vaje: 10 ur
  • Samostojno delo: 90 ur

Vrsta predmeta: izbirni predmet

Jeziki: slovenski, angleški

Metode poučevanja in učenja:
• predavanja • individualne konzultacije • terenske vaje in izdelava pisnega poročila • individualno delo pod vodstvom nosilca predmeta