Fakulteta za podiplomski študij

Sledenje kraških voda

Predmet se izvaja v programu:
Podiplomski študijski program Krasoslovje (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

Za ugotavljanje smeri in značilnosti podzemnega toka je v krasu še posebej razvita in pogosto uporabljena metoda sledenja z naravnimi in umetnimi sledili. Študent se seznani s pomenom metode v kraški hidrologiji. Spozna možnosti uporabe naravnih in umetnih sledil v enostavnih in kombiniranih sledilnih poskusih v različnih tipih vodonosnih sistemov. Seznani se z načini injiciranja sledila, vzorčenja in analiz vzorcev. Uporabi različne kvalitativne in kvantitativne metode interpretacije rezultatov sledenja. Seznani se z različnimi primeri uporabe sledilnih poskusov pri preučevanju kraških vodonosnikov v Sloveniji in v tujini.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za pristop k izpitu je najmanj 50 odstotna prisotnost na seminarjih in vajah ter krajši pisni izdelek (5 do 10 strani), s katerim študent obdela določeno ožjo tematiko iz hidrologije krasa ali določen vir, ki se navezuje na njegovo seminarsko nalogo ali vsebino doktorskega dela.

Vsebina

  • Razvoj metode sledenja kraških voda skozi zgodovino raziskav na krasu
  • Uporabnost metode v različnih tipih vodonosnikov
  • Vrste in značilnosti naravnih in umetnih sledil
  • Potrebne predhodne raziskave in izdelava načrta poskusa
  • Izvedba sledilnega poskusa
  • Dokumentiranje in prikaz rezultatov
  • Interpretacija rezultatov
  • Primeri uporabe metod sledenja v hidrogeološki praksi

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:

  • študent pozna teoretične osnove metod sledenja kraških vod
  • študent je sposoben izbrati primerno metodo sledenja za izvajanje načrtovane raziskave
  • s pomočjo ustrezne literature je študent sposoben v praksi uporabiti izbrano metodo
  • študent je sposoben samostojno ovrednotiti
  • interpretirati in prikazati dobljene rezultate

Temeljna literatura in viri

  • Bakalowicz, M., 1994: Water Geochemistry: Water Quality and Dynamics.- In: Gilbert, J., D.L. Danielopol & J.A. Stanford (Ed.): Groundwater Ecology, 97-129, Academic Press, San Diego etc.
  • Behrens et al., 2001: Toxicological and ecotoxicological assessment of water tracers. Hydrogeology Journal 9: 321–325.
  • Goldscheider, N. & D. Drew , 2007: Methods in Karst Hydrogeology.- International Contributions to Hydrogeology, Taylor & Francis, 276 pp, London.
  • Goldscheider, N., Meiman, J., Pronk, M., Smart, C., 2008. Tracer tests in karst hydrogeology and speleology. International Journal of Speleology, 37 (1), 27-40. Bologna.
  • Gospodarič, R. & P. Habič, 1976: Underground water tracing. Investigations in Slovenia 1972-1975.- Institute for Karst Research SAZU, 312 pp, Ljubljana.
  • Käss, W., 1998: Tracing Technique in Geohydrology.- A.A. Balkema, 581 pp, Rotterdam.
  • Kranjc, A. (Ed.), 1997: Karst Hydrogeological Investigations in South-Western Slovenia.- Acta carsologica, 26/1, 388 pp, Ljubljana.
  • Taylor, C.J., Greene, E.A., 2008: Hydrogeologic Characterization and Methods Used in the Investigation of Karst Hydrology. http://pubs.usgs.gov/tm/04d02/pdf/TM4-D2-chap3.pdf

Načini ocenjevanja

Ustni izpit 80%. Ocenjen je pisni izdelek. 20%.

Reference nosilca

Izredna profesorica za področje krasoslovja.

Bibliografija:

1. JEMCOV I., PETRIČ M., 2009: Measured precipitation vs. effective infiltration and their influence on the assessment of karst systems based on results of the time series analysis. Journal of Hydrology, 3-4, 379, 304-314.

2. DOCTOR D.H., ALEXANDER E.C., PETRIČ M., KOGOVŠEK J., URBANC J., LOJEN S., STICHLER W., 2006: Quantification of Karst aquifer discharge components during storm events through end-member mixing analysis using natural chemistry and stable isotopesas tracers. Hydrogeology journal, 14, 1171-1191.

3. PETRIČ M., 2010: Characterization, exploitation, and protection of the Malenščica karst spring, Slovenia : case study. In: KREŠIĆ N., STEVANOVIĆ Z. (ed). Groundwater hydrology of springs : engineering, theory, management, and sustainability. Burlington, MA: Butterworth-Heinemann, 428-441.

4. KOGOVŠEK J., PETRIČ M., 2013: Increase of vulnerability of karst aquifers due to leakage from landfills. In: THANH TRAN, H. (ed.). Geokarst hazards : international symposium on geology, natural resources and hazards in karst regions (GEOKARST 2009), Hanoi, Vietnam, on November 12-15, 2009, (Environmental Earth Sciences, ISSN 1866-6280). Heidelberg: Springer, 70, 2, 901-912. http://link.springer.com/article/10.1007/s12665-012-2180-3/fulltext.html

5. PETRIČ M., 2002: Characteristics of recharge-discharge relations in Karst aquifer, (Zbirka Carsologica, 2). Postojna: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU; Ljubljana: Založba ZRC, pp. 154.

Univerzitetna koda predmeta: 3KR027

Letnik: 2

Semester: 2

Nosilec predmeta:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 50 ur
  • Seminar: 30 ur
  • Terenske vaje: 10 ur
  • Samostojno delo: 90 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: angleški in slovenski.

Metode poučevanja in učenja:
• predavanja • terenske vaje • krajši pisni izdelek (5 do 10 strani)• predstavitve in interpretacija rezultatov projektov ostalim študentom v skupni v seminarski obliki