Fakulteta za podiplomski študij

Spremembe okolja in človekov vpliv na kras

Predmet se izvaja v programu:
Podiplomski študijski program Krasoslovje (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

Krasu se je zaradi njegovih posebnosti moral človek prilagoditi, obenem pa je tudi posebej občutljiv za spremembe in za človekovo dejavnost. Študent se mora zavedati in vedeti, kako se kras odziva na razne spremembe in še posebej, kako se na krasu odražajo, pozitivno ali negativno, dejavnosti človeka. Na podlagi poznavanja sprememb na krasu, ki so nastajale skozi geološka obdobja zaradi naravnih dogajanj in poznavanja relativno kratkih sprememb, nastalih tekom zgodovine zaradi delovanja človeka, se študent seznani s temi vplivi, njihovimi vzroki in posledicami, tako za sam kras, to je naravo, kot tudi za človeka in njegovo življenje. Tudi v tem primeru je velik poudarek na interdisciplinarnosti, saj so vzroki sprememb okolja lahko zelo različni (od klimatskih sprememb do tektonskih premikov in vulkanizma do deforestacije in dezertifikacije, ki jo povzroča človek) in so predmet posebnih oziroma drugih ved.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

/

Vsebina

Študenti se spoznajo z naslednjimi temami:

  • Kraška pokrajina in geo-sistem
  • Razvoj kraške pokrajine tekom pleistocena in holocena – izbrani primeri
  • Primeri poselitve krasa in izrabe njegovih virov
  • Najpomembnejši viri na krasu: voda, roženec, apnenec, minerali, prst, gozd, pašnik
  • Nastanek »polnaravne« pokrajine – izbrani primeri
  • Primeri človekovega vpliva na kras iz zmernih in tropskih področij
  • Težave upravljanja z viri in trajnostni razvoj kraškega sveta

Predvideni študijski rezultati

Temeljno je zavedanje o medsebojnem vplivu človeka in krasa, v pozitivnem in v negativnem smislu. Študent obvlada osnovne pojme, kot so kraška pokrajina, geo-sistem in trajnostni razvoj na krasu, z ustrezno terminologijo. Obvlada ocenjevanja vpliva, ki ga imajo posamezni način izrabe oziroma izrabe virov na krasu. Znati mora oceniti vpliv človeka in pomen tega za trajnostni razvoj.

Temeljna literatura in viri

  • Williams P. W. (Ed) (1993) – Karst terrains: environmental changes and human impact. Catena supplement 25, 268 pp.
  • Withe W. B. & Culver D.C. (Eds)(2012) – Encyclopedia of caves. – (Some selected items) – 2nd Ed., Academic Press, Elsevier, 945 pp.
  • Burri E., Castiglioni B. & Sauro U. (Eds) (1999) – Karst and Agriculture in the World. International Journal of Speleology, 28/2, 198 pp.
  • Sauro U. (1993) – Human impact on the karst of the Venetian Fore-Alps (Southern Alps, Northern Italy). Environmental Geology 21/3, 115-121.
  • Sauro U. (1999) – Towards a preliminary model of a Karst Geo-Ecosystem: the example of the Venetian Fore-Alps. Karst 99, Etudes de géographie physisque, suppl. n. 28, CAGEP, Université de Provence, 165-170.

Načini ocenjevanja

Ustno izpraševanje. 100%

Reference nosilca

Izredni profesor geografije.

Bibliografija:

1. BONDESAN A., MENEGHEL M., SAURO U., 1992: Morphometric Analysis of Dolines. International Journal of Speleology, 21, 1-4, 1-55.

2. GAMS I., NICOD J., JULIAN M., ANTHONY E., SAURO U., 1993: Environmental changes and human impact in the mediterranean Karst of France, Italy and Dinaric Region. Catena suppl., 25, 59-98.

3. SAURO U., 1993: Human impact on the karst of the Venetian Fore-Alps (Southern Alps, Northern Italy), Environmental Geology, 21, 3, 115-121.

4. BURRI E., CASTIGLIONI B., SAURO U. (ed), 1999: Karst and Agriculture in the World. International Journal of Speleology, 28, 2, 198.

5. SAURO U., 2012: Closed Depressions. In: Culver D., White W. (ed.), Encyclopedia of Caves, Elsevier – Academic Press, Sec. Ed., 140-155.

Univerzitetna koda predmeta: 3KR030

Letnik: 2

Semester: 2

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 50 ur
  • Vaje: 10 ur
  • Seminar: 30 ur
  • Samostojno delo: 90 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: angleščina

Metode poučevanja in učenja:
• predavanja • terenska predavanja in terenske vaje • individualno delo na izbrani raziskavi in predstavitev v seminarski obliki