Fakulteta za podiplomski študij

Vpliv tektonskih struktur na zakrasevanje

Predmet se izvaja v programu:
Podiplomski študijski program Krasoslovje (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

Kras je za Slovenijo ena najbolj prepoznavnih pokrajin. Ker leži Slovenija na stiku Afriške in Evrazijske plošče, je tudi kras pretrpel številna tektonska dogajanja. Kraški pojavi in voda v krasu pa sledijo predvsem tektonskim strukturnim značilnostim. Zato je pomembno spoznati zakonitosti nastanka tektonskih struktur ter oblikovanje in nastanek kraških pojavov glede na te strukture. Vsi večji jamski sistemi pri nas kažejo veliko odvisnost od tektonskih struktur, ki so se oblikovale pri narivanju, gubanju in prelamljanju. Zato mora študent razumeti teorijo nastanka tektonskih struktur, kot tudi povezavo s kraškimi oblikami in zakrasevanjem.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

/

Vsebina

  • Tektonika plošč
  • Vrste tektonskih deformacij
  • Poznavanje pomembnejših tektonskih struktur v svetu
  • Metode določevanja tektonskih struktur
  • Slovenske kraške jame in tektonske strukture
  • Površinski kraški pojavi in tektonske strukture
  • Tektonske strukture in kras v svetovnem merilu
  • Aktivna tektonika in kras

Predvideni študijski rezultati

Študent je na terenu sposoben razlikovati med različnimi tektonskimi strukturami. Seznanjen je s konkretnimi primeri vpliva tektonskih struktur na zakrasevanje, predvsem za primere iz Postojnske jame, Predjame in Škocjanskih jam. Hkrati je seznanjen tudi z drugimi pomembnejšimi primeri iz sveta npr. iz južne Kitajske, ZDA in evropskih dežel. Z osvojenim znanjem je študent sposoben po literaturi in z lastnimi raziskavami na terenu ovrednotiti tektonske strukture in njihov vpliv na zakrasevanje.

Temeljna literatura in viri

  • Čar, J. & Gospodarič, R., 1984, O geologiji krasa med Postojno, Planino in Cerknico.- Acta Carsologica 12 (1983), 91-106, Ljubljana.
  • Ford, D. & Williams, P. 2007: Karst Hydrogeology and Geomorphology.- 576 pp., Wiley.
  • Palmer A.N., 2008: Cave Geology.- 454 pp., Cave Book, Ohio.
  • Placer, L., 1981, Geološka zgradba jugozahodne Slovenije.- Geologija 24/1, 27-60, Ljubljana.
  • Placer, L., 1999: Prispevek k makrotektonski rajonizaciji mejnega ozemlja med Južnimi Alpami in Zunanjimi Dinaridi.- Geologija 41, 223-255 (1998), Ljubljana.
  • Šebela, S.: Tektonska zgradba sistema Postojnskih jam.- Zbirka ZRC 18, 112, Ljubljana.
  • Moores E.M, & Twiss R.J, 1995: Tectonics.- 415 pp., W.H. Freeman and Company, New York.
  • Twiss R.J. & Moores E.M., 1992: Structural geology.- 532 pp., W.H. Freeman and Company, New York.
  • Zang A. & Stephansson, O. 2009: Stress Field of the Earth’s Crust.- 240 pp., Springer

Načini ocenjevanja

Izpit je ustni ali pisni in obsega celotno snov predmeta. Namenjen je ocenjevanju znanja, ki ga študent pridobi na predavanjih ter sposobnosti razumevanja, artikulacija in podajanje pridobljenega znanja. Pogoj za pristop k izpitu je najmanj 50 odstotna prisotnost na seminarjih ter krajši pisni izdelek (5-10 strani), s katerim študent obdela določeno ožjo tematiko iz vpliva aktivne tektonike na zakrasevanje ali določen vir, ki se navezuje na njegovo seminarsko nalogo in vsebino doktorskega dela. 50/50

Reference nosilca

Izredna profesorica za področje krasoslovje, geologinja, nosilka Fulbrightove podoktorske štipendije v letu 1998.

Bibliografija:

1. GREGORIČ A., VAUPOTIČ J., ŠEBELA S., 2014: The role of cave ventilation in governing cave air temperature and radon levels (Postojna Cave, Slovenia). International journal of climatology, 34, 5, 1488-1500.

2. ŠEBELA S., TURK J., 2014: Natural and anthropogenic influences on the year-round temperature dynamics of air and water in Postojna show cave, Slovenia. Tourism management, 40, 233-243.

3. ŠEBELA S., PRELOVŠEK M., TURK J., 2013: Impact of peak period visits on the Postojna Cave (Slovenia) microclimate. Theoretical and applied climatology, 111, 1/2, 51-64.

http://www.springerlink.com/content/kt122v61708p7784/fulltext.pdf, doi: 10.1007/s00704-012-0644-8

4. ŠEBELA S., TURK J., 2011: Air temperature characteristics of the Postojna and Predjama cave systems = Značilnosti temperature zraka v Postojnskem in Predjamskem jamskem sistemu. Acta geographica Slovenica, 51, 1, 43-64.

5. ŠEBELA S., TURK J., 2011: Local characteristics of Postojna Cave climate, air temperature, and pressure monitoring. Theoretical and applied climatology, 105, 3/4, 371-386.

Univerzitetna koda predmeta: 3KR033

Letnik: 1

Semester: 2

Nosilec predmeta:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 50 ur
  • Vaje: 5 ur
  • Seminar: 30 ur
  • Terenske vaje: 5 ur
  • Samostojno delo: 90 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: slovenski, angleški

Metode poučevanja in učenja:
• predavanja • vaje pod vodstvom nosilca predmeta • terensko delo • individualno delo pod vodstvom nosilca predmeta • predstavitve in interpretacija rezultatov, ki jih študentje podajo v seminarski obliki