Fakulteta za podiplomski študij

Aktivna tektonika in kras

Predmet se izvaja v programu:
Podiplomski študijski program Krasoslovje (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

Na področju Slovenije smo imeli več močnejših zgodovinskih in aktualnih potresov, kar nam kaže, da je aktivna tektonika prisotna. Z vidika krasoslovja je aktivna tektonika pomembna tudi za sooblikovanje površinskih in podzemnih kraških pojavov. Pri tem je potrebna identifikacija zgodovinskih in aktualnih potresov v kraških jamah, predvsem pa spoznavanje deformiranih kapnikov in jamskih rovov zaradi aktivne tektonike, s čimer se študent seznani. Potrebno je tudi, da se študentje naučijo razlikovati med vzroki za deformirane kapnike in jamske rove, ker ne gre vedno le za aktivno tektoniko, ampak so tudi drugi vzroki.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

/

Vsebina

  • Osnove seizmologije
  • Zgodovinki potresi v Sloveniji
  • Neotektonika in kras
  • Aktivne tektonske strukture in kras-primeri iz sveta
  • Aktivne tektonske strukture in kras-primeri iz Slovenije
  • Metode določevanja aktivnih tektonskih struktur
  • Spoznavanje drugih vzrokov kot aktivna tektonika za deformirane kapnike

Predvideni študijski rezultati

Slušatelji pridobijo osnovna znanja na področju aktivne tektonike; seznanijo se s primeri aktivne tektonike na kraškem površju in v kraškem podzemlju; seznanijo se s problematiko določevanja in zaznavanja aktivne tektonike na krasu; spoznajo konkretne primere aktivne tektonike na slovenskem krasu in drugod po svetu; osvojijo metode določevanja aktivne tektonike na krasu.

Temeljna literatura in viri

  • Placer, L., 1981, Geološka zgradba jugozahodne Slovenije.- Geologija 24/1, 27-60, Ljubljana.
  • Placer, L., 1999: Prispevek k makrotektonski rajonizaciji mejnega ozemlja med Južnimi Alpami in Zunanjimi Dinaridi.- Geologija 41, 223-255 (1998), Ljubljana.
  • Ribarič, V., 1994: Potresi v Sloveniji: Ob stoti obletnici velikega ljubljanskega potresa. Ljubljana: Slovenska matica v Ljubljani, 173 str.
  • McCalpin, J. P. (ed) 1996: Paleoseismology.- San Diego, Academic Press, 588 pp.
  • Moores E.M, & Twiss R.J, 1995: Tectonics.- 415 pp., W.H. Freeman and Company, New York.
  • Twiss R.J. & Moores E.M., 1992: Structural geology.- 532 pp., W.H. Freeman and Company, New York.
  • Zang A. & Stephansson, O. 2009: Stress Field of the Earth’s Crust.- 240 pp., Springer
  • Yeats, R.S., Sieh, K. & Allen, C.R., 1997: The geology of earthquakes.- Oxford, Oxford university press, 568 pp.

Načini ocenjevanja

Izpit je ustni ali pisni in obsega celotno snov predmeta. Namenjen je ocenjevanju znanja, ki ga študent pridobi na predavanjih ter sposobnosti razumevanja, artikulacija in podajanje pridobljenega znanja. Pogoj za pristop k izpitu je najmanj 50 odstotna prisotnost na seminarjih ter krajši pisni izdelek (5-10 strani), s katerim študent obdela določeno ožjo tematiko iz vpliva aktivne tektonike na zakrasevanje ali določen vir, ki se navezuje na njegovo seminarsko nalogo in vsebino doktorskega dela. 50/50

Reference nosilca

Izredna profesorica za področje krasoslovje, geologinja, nosilka Fulbrightove podoktorske štipendije v letu 1998.

Bibliografija:

1. GREGORIČ A., VAUPOTIČ J., ŠEBELA S., 2014: The role of cave ventilation in governing cave air temperature and radon levels (Postojna Cave, Slovenia). International journal of climatology, 34, 5, 1488-1500.

2. ŠEBELA S., TURK J., 2014: Natural and anthropogenic influences on the year-round temperature dynamics of air and water in Postojna show cave, Slovenia. Tourism management, 40, 233-243.

3. ŠEBELA S., PRELOVŠEK M., TURK J., 2013: Impact of peak period visits on the Postojna Cave (Slovenia) microclimate. Theoretical and applied climatology, 111, 1/2, 51-64.

http://www.springerlink.com/content/kt122v61708p7784/fulltext.pdf, doi: 10.1007/s00704-012-0644-8

4. ŠEBELA S., TURK J., 2011: Air temperature characteristics of the Postojna and Predjama cave systems = Značilnosti temperature zraka v Postojnskem in Predjamskem jamskem sistemu. Acta geographica Slovenica, 51, 1, 43-64.

5. ŠEBELA S., TURK J., 2011: Local characteristics of Postojna Cave climate, air temperature, and pressure monitoring. Theoretical and applied climatology, 105, 3/4, 371-386.

Univerzitetna koda predmeta: 3KR034

Letnik: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 50 ur
  • Vaje: 10 ur
  • Seminar: 30 ur
  • Samostojno delo: 90 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: slovenski, angleški

Metode poučevanja in učenja:
• predavanja • vaje pod vodstvom nosilca predmeta • individualno delo pod vodstvom nosilca predmeta • predstavitve in interpretacija rezultatov, ki jih študentje podajo v seminarski obliki