Fakulteta za podiplomski študij

Kraški klastični sedimenti, mineralna sestava in izvor

Predmet se izvaja v programu:
Podiplomski študijski program Krasoslovje (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

Študent se spozna s klastičnimi sedimenti na površju in v jamah, ki so si različni glede na zrnavost (od gline, melja, peska do proda), po mineralni sestavi in glede na izvor. Jamske klastične sedimente po nastanku delimo na avtohtone in alohtone. Prvi so nastali pri procesih razpadanja jamskih stropov in sten, drugi so v jamo prinešeni od drugod, največkrat z vodo. Alohtoni mehanski sedimenti v jamah so ilovica, pesek, prod in puhlica, ki imajo svoj izvor zunaj jam. Glede na poznavanja mineralne sestave klastičnih sedimentov se študent nauči določevati njihov izvor, iz teksture način transporta in način nastanka.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

/

Vsebina

  • Uvod
  • Površinski klastični sedimenti na krasu pri nas in po svetu
  • Delitev jamskih klastičnih sedimentov
  • Avtohtoni klastični jamski sedimenti
  • Alohtoni klastični jamski sedimenti
  • Fluvialni klastični sedimenti, njihova zrnavost in sedimentacija
  • Mineralna sestava klastičnih jamskih sedimentov in njihov izvor
  • Izvor tal na krasu

Predvideni študijski rezultati

Študent se spozna s klastičnimi sedimenti na površju in v jamah, ki so si različni glede na zrnavost (glina, melj, pesek, prod), mineralni sestavi, izvor in starost. Glede na poznavanja sestave in sedimentnih tekstur klastičnih sedimentov se študent nauči določevati njihov izvor, način transporta in usedanja. Obenem se spozna tudi z specifiko jamskega okolja ter akumulacijo in diagenezo sedimentov. Iz pridobljenih informacij se naučijo sklepati o paleogeografskih, paleoklimatskih, paleohidroloških in tektonskih pogojih v času nastanka, usedanja in diageneze sedimentov na krasu. S tem pridobijo znanja potrebna za samostojno raziskovalno delo s klastičnimi sedimenti na krasu.

Temeljna literatura in viri

  • Durn, G. & Aljinović, D., 1995: Heavy Mineral Assemblage in Terra Rossas from the Peninsula of Istria, Croatia. Abstracts, First Croatian Geologica Congress, 31, Zagreb.
  • Gregorič, V., 1969: Nastanek tal na triadnih dolomitih. Geologija 12, 201–230, Ljubljana.
  • Habič, P., 1992: Les Phenomenes Paleokarstiques du Karst Alpin et Dinarique en Slovenie. Karst et evolutions climatiques. Presses Universitaires de Bordeaux, 411–428, Bordeaux.
  • Kranjc, A., 1986: Underground fluvial sediments as an example from Škocjanske Jame (Kras, Slovenia). Acta carsologica 14–15, 109–116, Ljubljana.
  • Kranjc, A., 1989: Recent fluvial cave sediments, their origin and role in speleogenesis. Opera 4. razreda, SAZU, 167, Ljubljana.
  • Melik, A., 1961: Fluvialni elementi v krasu. Geografski zbornik 6, 333–361, Ljubljana.
  • Mihevc, A. & Zupan Hajna, N., 1996: Clastic sediments from dolines and caves found during the construction of the motorway near Divača, on the classical Karst. Acta carsologica 25, 169–191, Ljubljana.
  • Mihevc, A., 2001: Speleogeneza Divaškega krasa. Zbirka ZRC, 27, 180. Ljubljana.
  • Zupan Hajna, N., 1992: Mineral composition of mechanical sediments from some parts on Slovenian karst. Acta carsologica 21, 115–130, Ljubljana.
  • Zupan Hajna, N., 1995: A comparison of the mechanical cave sediments from the caves the Škocjanske jame, the Labodnica, the Prevala II and the Mejame. Annales for Istrian and Mediterranean Studies 7, 1995, 117–120, Koper.
  • Zupan Hajna, N., 1998: Mineral composition of clastic sediments in some dolines along the new motorway Divača- Kozina. Acta carsologica 27, 277–296, Ljubljana.
  • Zupan Hajna, N., 1999: Comparison of some clastic sediments from the surface and caves of Divača Karst, SW Slovenia. – V/In: Karst 99 : Colloque européen : des paysages du karst au géosysteme karstique : dynamiques, structures et enregistrement karstiques. Etudes de géographie physique, supplément 28. CAGEP, 209–214, Aix-en-Provence.
  • Zupan Hajna, N., 2005: Klastični sedimenti in prst na Krasu = Clastic sediments and soils on the Kras. V: Mihevc, A. (ur.). Kras : voda in življenje v kamniti pokrajini = water and life in a rocky landscape, (Projekt Aquadapt).: Založba ZRC, ZRC SAZU, 37-43, Ljubljana.

Načini ocenjevanja

Ustni izpit je namenjen ocenjevanju znanja, ki ga študent pridobi na predavanjih ter sposobnosti razumevanja, artikuliranja in podajanja pridobljenega znanja. Pogoj za pristop k izpitu je prisotnost na terenskem delu, krajši pisni izdelek (5-10 strani), s katerim študent obdela določeno ožjo tematiko, ki se navezuje na njegovo seminarsko nalogo in vsebino doktorskega dela. 50/50

Reference nosilca

Docentka za področje krasoslovja.

Bibliografija:

1. ZUPAN HAJNA N., MIHEVC A., PRUNER P., BOSÁK P., 2010: Palaeomagnetic research on karst sediments in Slovenia. International journal of speleology, 39, 2, 47-60.

2. ZUPAN HAJNA N., 2007: Barka depression, a denuded shaft in the area of Snežnik Mountain, Southwest Slovenia. Journal of caves and karst studies, 69, 2, 266-274.

3. BAIONI D., MURANA A., ZUPAN HAJNA N., 2014: Karstic morphology in northern Sinus Meridiani, Mars. Geosciences Journal.

http://link.springer.com/article/10.1007/s12303-014-0003-0

4. ZUPAN HAJNA N., MIHEVC A., PRUNER P., BOSÁK P., 2008: Palaeomagnetism and magnetostratigraphy of Karst sediments in Slovenia, (Carsologica, 8). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, pp. 266.

5. ZUPAN HAJNA N., 2003: Incomplete solution : weathering of cave walls and the production, transport and deposition of carbonate fines, (Carsologica, [3]). Postojna: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU: = Karst Research Institute at ZRC SAZU; Ljubljana: Založba ZRC: = ZRC Publishing, pp. 167.

Univerzitetna koda predmeta: 3KR038

Letnik: 2

Semester: 1

Nosilec predmeta:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 50 ur
  • Seminar: 30 ur
  • Terenske vaje: 10 ur
  • Samostojno delo: 90 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: slovenski, angleški

Metode poučevanja in učenja:
• predavanja • individualne konzultacije • terenska predavanja • terenske vaje in izdelava pisnega poročila • individualno delo pod vodstvom nosilca predmeta