Fakulteta za podiplomski študij

Kraška hidrogeologija

Predmet se izvaja v programu:
Podiplomski študijski program Krasoslovje (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

Študent spozna osnovne pojme in pojave, ki so vezani na pojavljanje vode v krasu ter se seznani s strukturo kraških vodonosnih sistemov. Zelo pomembno je, da razume posebnost njihove zgradbe in delovanja ter zna pridobljeno znanje uporabiti pri njihovem proučevanju. Skozi različne primere spoznava značilnosti kraških voda v Sloveniji in po svetu. Poseben poudarek je na pomenu in občutljivosti kraških vodonosnikov, ki so del naravne dediščine, z obilnimi zalogami podzemne vode pa tudi izjemna ekonomska dobrina. Zaradi zgradbe in značilnosti delovanja so zelo ranljivi na različne človekove vplive. Dobro razumevanje in upoštevanje posebnih značilnosti kraških vodonosnih sistemov je predpogoj za njihovo učinkovito zaščito. Študent se seznani tudi z različnimi raziskovalnimi metodami, na katerih temelji proučevanje kraških voda.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za pristop k izpitu je najmanj 50 odstotna prisotnost na seminarjih in vajah ter krajši pisni izdelek (5 do 10 strani), s katerim študent obdela določeno ožjo tematiko iz hidrologije krasa ali določen vir, ki se navezuje na njegovo seminarsko nalogo ali vsebino doktorskega dela.

Vsebina

  • Osnovni pojmi in definicije kraške hidrologije
  • Konceptualni model kraškega sistema
  • Napajanje kraškega vodonosnika
  • Tok v zasičeni coni
  • Praznjenje kraškega vodonosnika
  • Kraški hidrološki objekti
  • Raziskovalne metode v kraški hidrologiji
  • Izraba in varovanje kraških vodnih virov

Predvideni študijski rezultati

  • študent pozna osnovne pojme kraške hidrologije
  • študent razume posebnosti zgradbe in delovanja kraških vodonosnih sistemov
  • študent pozna osnovne raziskovalne metode v kraški hidrologiji
  • študent razume pomen kraških vodnih virov in pozna načine za njihovo ustrezno varovanje
  • študent je sposoben samostojnega ocenjevanja literature in virov

Temeljna literatura in viri

  • Bakalowicz, M., 2005: Karst groundwater: a challenge for new resource. Hydrogeology Journal, 13: 148-160.
  • Bonacci, O., 1987: Karst Hydrology. Springer-Verlag, 184 pp, Berlin, Heidelberg.
  • Ford, D.C., P.W. Williams, 2007: Karst Geomorphology and Hydrology. Unwin Hyman, 601 pp, London.
  • Krešić, N., Stevanović, Z. (Eds.), 2010: Groundwater hydrology of springs: engineering, theory, management, and sustainability. Burlington, MA, 592 pp, Butterworth-Heinemann,
  • Petrič, M., 2006: Foundations of karstology, Foundations of karst hydrology = Osnove hidrologije krasa. V: Učno gradivo. Postojna: Znanstveno raziskovalni center SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa; V Novi Gorici: Fakulteta za podiplomski študij, Podipl. program Krasoslovje, 22 p.
  • White, W.B., 1988: Geomorphology and Hidrology of Karst Terrains. Oxford University Press, 464 pp, New York.

Načini ocenjevanja

Ustni izpit 80%. Ocenjen je pisni izdelek 20%.

Reference nosilca

Izredna profesorica za področje krasoslovja.

Bibliografija:

1. JEMCOV I., PETRIČ M., 2009: Measured precipitation vs. effective infiltration and their influence on the assessment of karst systems based on results of the time series analysis. Journal of Hydrology, 3-4, 379, 304-314.

2. DOCTOR D.H., ALEXANDER E.C., PETRIČ M., KOGOVŠEK J., URBANC J., LOJEN S., STICHLER W., 2006: Quantification of Karst aquifer discharge components during storm events through end-member mixing analysis using natural chemistry and stable isotopesas tracers. Hydrogeology journal, 14, 1171-1191.

3. PETRIČ M., 2010: Characterization, exploitation, and protection of the Malenščica karst spring, Slovenia : case study. In: KREŠIĆ N., STEVANOVIĆ Z. (ed). Groundwater hydrology of springs : engineering, theory, management, and sustainability. Burlington, MA: Butterworth-Heinemann, 428-441.

4. KOGOVŠEK J., PETRIČ M., 2013: Increase of vulnerability of karst aquifers due to leakage from landfills. In: THANH TRAN, H. (ed.). Geokarst hazards : international symposium on geology, natural resources and hazards in karst regions (GEOKARST 2009), Hanoi, Vietnam, on November 12-15, 2009, (Environmental Earth Sciences, ISSN 1866-6280). Heidelberg: Springer, 70, 2, 901-912. http://link.springer.com/article/10.1007/s12665-012-2180-3/fulltext.html

5. PETRIČ M., 2002: Characteristics of recharge-discharge relations in Karst aquifer, (Zbirka Carsologica, 2). Postojna: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU; Ljubljana: Založba ZRC, pp. 154.

Univerzitetna koda predmeta: 3KR049

Letnik: 1

Semester: 1

Nosilec predmeta:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 50 ur
  • Seminar: 30 ur
  • Terenske vaje: 10 ur
  • Samostojno delo: 90 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: angleški in slovenski

Metode poučevanja in učenja:
• predavanja • terenske vaje • krajši pisni izdelek (5 do 10 strani) • predstavitve in interpretacija rezultatov projektov ostalim študentom v skupni v seminarski obliki