Fakulteta za podiplomski študij

Geodiverziteta kraških območij

Predmet se izvaja v programu:
Podiplomski študijski program Krasoslovje (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

Kraška območja preko temeljnega procesa raztapljanja pomembno prispevajo k svetovni geodiverziteti, hkrati pa so zaradi množice dejavnikov, ki pogojujejo procese in oblike, tudi znotraj pestra. Pojem geodiverzitete vse od začetka 90. let 20. stoletja, ko je bil prvič predstavljen ob bok biodiverziteti, vseskozi pridobiva na pomenu, ravno tako pa tudi kraška območja. Pomembno je, da se študent zaveda pojma geodiverzitete in njegovega pomena na krasu.

Študent bo pridobil kompetence na področju splošnega poznavanja pojma geodiverzitete, poznal bo načine vrednotenja, upravljanja geodiverzitetno bogatih kraških območij, znal pa bo tudi kritično presojati vrednost posameznih kraških območij z vidika geodiverzitete. Pridobljena znanja bo zmožen uporabiti pri vrednotenju, usmerjanju razvoja in upravljanju svetovno pomembnih kraških območij

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

/

Vsebina

  • Opredelitev pojma geodiverzitete
  • Relacija geodiverziteta-biodiverziteta
  • Vrednotenje in pomen geodiverzitete
  • Površinska in podzemna geodiverziteta svetovnega in slovenskega krasa
  • Upravljanje geodiverzitetno bogatih kraških območij
  • Varovanje geodiverzitetno bogatih kraških območij

Predvideni študijski rezultati

Študent je na kraških območjih sposoben opredeliti pojem geodiverzitete, jo prepoznati z vidika različnosti dejavnikov, procesov in oblik, razume vplive preteklih klimatskih sprememb na geodiverziteto ter zna pristopiti h kvalitativnem in kvantitativnem vrednotenju geodiverzitete na krasu. Pozna pomembnejša geodiverzitetno bogata in revna območja krasa na svetu, njihov znanstven, estetski in ekonomski potencial ter načine njenega učinkovitega varstva in upravljanja.

Temeljna literatura in viri

Gray M., 2004. Geodiversity: Valuing and conserving abiotic nature. John Wiley & Sons, Chichester: 434 pp.

Gray M., 2013. Geodiversity: Valuing and Conserving Abiotic Nature (2nd Edition). Willey-Blackwell, Chichester: 512 pp.

Williams P., 2008. World Heritage Caves and Karst. IUCN, Gland: 57 pp.

Geodiversity and Geoconservation. State of the Environment – Tasmania. http://soer.justice.tas.gov.au/2003/lan/2/issue/77/index.php

Erhatič B., 2007. Reliefne oblike kot geodiverziteta (geomorfološka naravna dediščina). Dela 28: 59-74.

Erhatič B., Zorn M., 2012. Geodiversity and geomorphosite research in Slovenia. Geografski vestnik 84/1: 51-63.

Panizza M., 2003. Karst landforms as geomorphosites. Dela 20: 19-26.

Guide to New South Wales Karst and Caves. Office of Environment and Heritage, Department of Premier and Cabinet, Sydney: 40 pp. [http://www.environment.nsw.gov.au/resources/geodiversity/110455nswkarstcaveguide.pdf]

Načini ocenjevanja

Ustni izpit (70 %) in seminarska naloga (30 %). Na ustnem izpitu se ocenjuje pridobljeno znanje, sposobnosti razumevanja, vrednotenje, artikuliranje in podajanje pridobljenega znanja. Pogoj za pristop k izpitu je krajši pisni izdelek, s katerim študent obdela ožjo tematiko s področja geodiverzitete kraških območij oz. njene povezave z vsebino doktorskega dela.

Reference nosilca

Redni profesor za področje krasoslovja.

Bibliografija:

1. CULVER D.C., DEBEVEC B., KNEZ M., KOVAČIČ G., KRANJC A., MULEC J., PIPAN T., PRELOVŠEK M., RAVBAR N., SEMEJA A., SLABE T., ŠEBELA S., ZUPAN HAJNA N., 2012: Krasoslovje v razvojnih izzivih na krasu. 2, Gradnja, turizem, ekologija, varovanje = Karstology and development challenges on karst. 2, Construction, tourism, ecology, protection, (Carsologica, 14). Ljubljana: Založba ZRC: = ZRC Publishing, pp. 199.

2. GABROVŠEK F., KNEZ M., KOGOVŠEK J., MIHEVC A., MULEC J., PERNE M., PETRIČ M., PIPAN T., PRELOVŠEK M., SLABE T., ŠEBELA S., RAVBAR N., 2011: Development challenges in karst regions : sustainable land use planning in the karst of Slovenia. Carbonates and evaporites, 26, 4, 365-380. http://www.metapress.com/content/184ur670026301h8/fulltext.pdf, doi: 10.1007/s13146-011-0072-3

3. KNEZ M., SLABE T., 2009: Lithological characteristics, shape and rock relief of the Lunan stone forest. In: GINÉS Á. (ed) et al. Karst rock features : karren sculpturing, (Carsologica, 9). Ljubljana: Založba ZRC: = ZRC Publishing, 439-452.

4. KNEZ M., SLABE T., 2007: Krasoslovna spremljava gradnje, raziskave ter načrtovanja avtocest prek slovenskega krasa. In: KNEZ M., SLABE T. (ed). Kraški pojavi, razkriti med gradnjo slovenskih avtocest, (Carsologica, 7). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 9-22.

5. SLABE T., 1995: Cave rocky relief and its speleogenetical significance, (Zbirka ZRC, 10). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, pp. 128.

Univerzitetna koda predmeta: 3KR051

Letnik: 1

Semester: 1

Nosilec predmeta:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 50 ur
  • Seminar: 30 ur
  • Terenske vaje: 10 ur
  • Samostojno delo: 90 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: slovenski, angleški

Metode poučevanja in učenja:
• predavanja • seminarsko delo v pisni obliki • individualno delo na določenem vprašanju • poglobljeno poznavanje določenega dela tematike, glede na vsebino študentovega doktorskega dela