Fakulteta za podiplomski študij

Mikrobiologija in geomikrobiologija I

Predmet se izvaja v programu:
Podiplomski študijski program Krasoslovje (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

Z napredkom naravoslovnih znanosti v zadnjih letih se je izkazalo, da je veliko procesov v podzemlju tesno vezanih na mikrobioto. Ob koncu tečaja je študent sposoben razlikovanja med mikroskopskimi oblikami življenja, zna ovrednotiti vpliv in vlogo mikrobiote v podzemlju (npr. nastajanje mineralov) ter njihovo vrstno pestrost, spozna se z indikatorskimi vrstami, ki kažejo na organsko obremenjenost podzemlja, ter dobi vpogled na mikroorganizme, ki so nevarni za človekovo zdravje pri raziskovalnem delu v podzemlju.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

/

Vsebina

  • Mikrobna diverziteta v podzemlju
  • Geomikrobiologija in ekološke interakcije v jamah
  • Mikrobi in naravni procesi v podzemlju
  • Evtrofikacija podzemlja
  • Jame kot vir novih vrst mikrobov
  • Mikrobi v jamah, povezani s tveganjem za zdravje

Predvideni študijski rezultati

Jamska mikrobiologija je bila nedavno utemeljena kot novo interdisciplinarno področje mikrobiologije, geologije in kemije, ki preučuje mikroskopske oblike življenja v jamah in njihove vplive na tamkajšnje naravne procese. Študent je sposoben samostojne interpretacije (geo)mikrobioloških rezultatov, postavitve ciljanih poskusov, nauči se osnov aseptičnega dela na terenu v jamah in odvzema vzorcev, nauči se uporabe izbranih programskih orodij in aplikacij za analizo podatkov.

Temeljna literatura in viri

  • Madigan M. T., Martinko J. M., Stahl D., Clark D. P. 2012: Brock biology of microorganisms. Pearson, cop., Boston.
  • White W. B., Culver D. C. 2012: Encyclopedia of Caves. Elsevier, Amsterdam.
  • Wilkens H., Culver D. C., Humphreys W. 2000: Ecosystems of the World. Subterranean Ecosystems. Elsevier, Amsterdam.
  • Izbrani članki iz znanstvenih revij.

Načini ocenjevanja

Ustni izpit je namenjen ocenjevanju znanja, ki ga študent pridobi na predavanjih ter sposobnosti razumevanja, artikuliranja in podajanja pridobljenega znanja. Pogoj za pristop k izpitu je prisotnost na terenskem delu, krajši pisni izdelek (5-10 strani), s katerim študent obdela določeno ožjo tematiko, ki se lahko navezuje na njegovo doktorsko delo. 50/50

Reference nosilca

Docentka za področje biologije.

Bibliografija:

1. CULVER D.C., PIPAN T., 2014: Shallow subterranean habitats : ecology, evolution, and conservation. Oxford: Oxford University Press, pp. 258.

2. CULVER D.C., PIPAN T., 2013: Subterranean ecosystems. In: LEVIN S.A. (ed.). Encyclopedia of biodiversity. 2nd ed. San Diego: Academic Press, 7, 49-62.

3. CULVER D.C., PIPAN T., 2009: The biology of caves and other subterranean habitats, (Biology of habitats). New York: Oxford University Press, XVI, pp. 254.

4. CULVER D.C., PIPAN T., SCHNEIDER K., 2009: Vicariance, dispersal and scale in the aquatic subterranean fauna of karst regions. Freshwater Biology, 4, 54, 918-929.

http://www.blackwell-synergy.com/doi/abs/10.1111/j.1365-2427.2007.01856.x

5. PIPAN T., CULVER D.C., 2007: Regional species richness in an obligate subterranean dwelling fauna – epikarst copepods. Journal of biogeography, 34, 854-861.

Univerzitetna koda predmeta: 3KR053

Letnik: 2

Semester: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 50 ur
  • Vaje: 10 ur
  • Seminar: 30 ur
  • Samostojno delo: 90 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: slovenski, angleški

Metode poučevanja in učenja:
• predavanja • laboratorijsko delo • terenske vaje • samostojna obdelava izbranega raziskovalnega vprašanja in predstavitev rezultatov v seminarski obliki