Podiplomski doktorski študijski program Molekularna genetika in biotehnologija

Študijski program:Podiplomski doktorski študijski program Molekularna genetika in biotehnologija
Študijsko področje:molekularna genetika in biotehnologija
Šifra programa:3MG
Stopnja programa:Tretja stopnja doktorski
Ime listine:doktorska diploma
Strokovni naslov:doktor/doktorica znanosti
Okrajšava naslova:dr.
Zaključni izpit:ne
Dekan:prof. dr. Iztok Arčon
Direktorica programa:prof. dr. Martina Bergant Marušič
ECTS koordinator:prof. dr. Iztok Arčon

Opis programa

Podiplomski doktorski študijski program »Molekularna genetika in biotehnologija« je rezultat čezmejnega sodelovanja na področju molekularne biologije med Univerzo v Novi Gorici in Mednarodnim centrom za genetski inženiring in biotehnologijo (The International Centre for Genetic Engineering and Biotechnology, ICGEB) iz Trsta in omogoča kvalitetno izobraževanje mladih strokovnjakov (doktorjev znanosti), ki bodo pridobljena znanja lahko koristili na različnih področjih. Kot molekularni biologi bodo lahko delovali v zdravstvu, prehrani in varstvu okolja, kot biotehnologi pa bodo znanja o novih in naprednih tehnologijah uporabili na področju industrijske produkcije človeku koristnih produktov. Program predvideva intenzivno raziskovalno udeležbo študentov, seminarski način dela, kroženje med laboratoriji in kritično-polemične udeležbe v razpravah.

Projekti, ki jih študentje opravljajo tekom doktorskega študija, so praviloma nadaljevanje širšega raziskovalnega programa raziskovalne skupine.

Študij traja štiri leta (240 ECTS) in omogoča pridobitev znanstvenega naslova doktor znanosti. Predavanja in izpiti potekajo v angleškem jeziku.

Splošne kompetence, ki jih študent pridobi med študijem, so naslednje:

  • osnovna znanja na različnih področjih molekularne biologije in biotehnologije, kot so molekularna imunologija; procesiranje, prevajanje in prepisovanje RNA; podvajanje, rekombinacija in popravljanje DNA; proteomika; bakteriologija; genetika kvasovk; molekularna patologija; virologija; struktura proteinov in bioinformatika;
  • uporabna znanja (komunikacija, informacijska tehnologija, analiza podatkov);
  • raziskovalne spretnosti;
  • laboratorijska praksa.

Senat Univerze v Novi Gorici na 75. seji dne 18. 1. 2017 potrdil podaljšanje študijskega programa Molekularna genetika in biotehnologija III. stopnje iz sedanjih treh let (180 ECTS) na štiri leta (240 ECTS).

Štiriletni doktorski program smo začeli izvajati v študijskem letu 2017/2018.

Študentje, ki so trenutno vpisani na dosedanji triletni študijski program, nadaljujejo in zaključijo študij na triletnem programu.

Sprememba:Podaljšanje doktorskega študija na 4 leta (januar 2017)

Informacije za študente

Mentorji

ICGEB

Seminarji

Seminarji ICGEB 2023_2024

Journals Clubs

Seminarji UNG

Osnove molekularne biologije in biotehnologije

Tečaji ICGEB

Vpisni pogoji

Na Podiplomski doktorski študijski program Molekularna genetika in biotehnologija se lahko vpišejo kandidati in kandidatke, ki so zaključili:

  • Študijski program druge stopnje;
  • Dosedanji študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe;
  • Enovit magistrski študij, če je trajal pet let in je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami;
  • Dosedanje študijske programe za pridobitev specializacije in so pred tem končali visokošolski strokovni program, če so opravili dodatne študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk;
  • Izobraževanje v tujini, enakovredno prej navedenim programom.
  • Zaželjeno je, da kandidati predhodno zaključijo študij s področja naravoslovja, ved o življenju, biotehnologije ali biomedicine.

V primeru, da število kandidatov presega število razpoložljivih mest, Znanstveni svet podiplomskega doktorskega študijskega programa razvrsti in izbere kandidate glede na uspeh pri dosedanjem študiju (povprečna ocena opravljenih izpitov).

Diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe v doktorskem študijskem programu tretje stopnje se priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk.

Izvajanje predmetov po letnikih

1. leto
Obvezni predmeti 23 ECTS
Izbirni predmeti 3 ECTS
Raziskovalno delo 34 ECTS
SKUPAJ 60 ECTS
2. leto
Obvezni predmeti 14 ECTS
Izbirni predmeti 6 ECTS
Raziskovalno delo 40 ECTS
SKUPAJ 60 ECTS
3. leto

(Za 3 letni študijski program.)

Obvezni predmeti 14 ECTS
Raziskovalno delo 16 ECTS
Disertacija 30 ECTS
SKUPAJ 60 ECTS
3. leto

(Za 4 letni študijski program.)

Obvezni predmeti 10 ECTS
Seminar III 4 ECTS
Raziskovalno delo 46 ECTS
SKUPAJ 60 ECTS

Pogoj za vpis v četrti letnik so vse opravljene obveznosti iz prvih treh letnikov (180ECTS).

4. leto

(Za 4 letni študijski program.)

Raziskovalno delo 30 ECTS
Disertacija 30 ECTS
SKUPAJ 60 ECTS

Pogoji za napredovanje po programu

Za 4 letni študij

  • V prvem letniku mora študent opraviti Obvezne predmete: Osnove molekularne biologije in biotehnologije, Seminar I, Raziskovalno delo I in Sodobne smeri v molekularni biologiji in biotehnologiji I (skupaj 57 ECTS) in Izbirni predmet 3 ECTS.

Pogoj za vpis v drugi letnik je zbranih najmanj 50 ECTS od skupno 60 ECTS iz prvega letnika.

  • V drugem letniku mora študent opraviti Obvezne predmete: Seminar II, Raziskovalno delo II in Sodobne smeri v molekularni biologiji in biotehnologiji II (skupaj 54 ECTS) in Izbirna predmeta 6 ECTS.
    V drugem letniku študent vloži prošnjo za odobritev teme disertacije. V primeru, da študent in delovni mentor ne želita javne objave dela, morata podati pisno prošnjo z utemeljitvijo in jo oddati istočasno z vlogo za odobritevnaslova disertacije inteme disertacije.

Pogoj za vpis v tretji letnik so opravljene vse obveznosti iz prvega letnika in zbranih najmanj 50 ECTS od skupno 60 ECTS iz drugega letnika (skupaj najmanj 110 ECTS).

  • V tretjem letniku mora študent opraviti Obvezne predmete: Raziskovalno delo III, Seminar III in Sodobne smeri v molekularni biologiji in biotehnologiji (skupaj 60 ECTS).

Pogoj za vpis v četrti letnik (4 letni program) so vse opravljene obveznosti iz prvih treh letnikov (180 ECTS).

  • V četrtem letniku se študent v celoti posveti Raziskovalnemu delu IV (30 ECTS), ki ima kot rezultat uspešen zagovor doktorske disertacije (30 ECTS).

Za 3 letni študij

  • Ob vpisu si študent izbere mentorja na posameznem znanstvenem področju. Študent vpiše predmete v obsegu 20 ECTS, od tega je 17 ECTS iz obveznih predmetov, 3 ECTS pa šteje izbrani teoretski ali praktični tečaj, ki ga potrdi mentor.
  • Pogoj za vpis v drugi letnik je zbranih najmanj 50 ECTS od skupno 60 ECTS. V drugem letniku študent vloži prošnjo za odobritev teme disertacije.
  • Pred vpisom v tretji letnik mora študent opraviti vse izpite iz prvega letnika in zbrati najmanj 50 ECTS iz drugega letnika. Pogoj za vpis v tretji letnik je torej zbranih 110 ECTS od skupno 120 ECTS.
  • Študent tretjega letnika po opravljenih izpitih iz drugega in tretjega letnika (skupaj 180 ECTS) pristopi k zagovoru doktorske disertacije.

Skupno mora študent zbrati 180 ECTS za 3 letni študijski program in 240 ECTS za 4 letni študijski program.

Pogoji za dokončanje študija

Študent dokonča študij, ko zbere skupno 240 ECTS (za 4 letni študij) in sicer 51 ECTS obvezni predmeti, 120 ECTS raziskovalno delo, 39 ECTS izbirni predmeti in 30 ECTS iz doktorske disertacije.

Pri 3 letnem študiju pa študent dokonča študij, ko zbere skupno 180 ECTS, in sicer 54 ECTS raziskovalno delo, 60ECTS obvezni predmeti, 36 ECTS izbirni predmeti in 30 ECTS iz doktorske disertacije.

Kot pogoj za pristop k zagovoru disertacije mora študent poleg veljavnih določil na študijskem programu predložiti en znanstveni članek s področja svojih raziskav, ki jih je opravil v okviru doktorskega študijskega programa. Članek mora biti pripravljen v enem izmed razširjenih tujih jezikov in poslan ali sprejet v objavo v mednarodni znanstveni reviji s faktorjem vpliva.

Študentom, ki opravijo vse obveznosti po tem programu podeli Univerza v Novi Gorici doktorat znanosti, ki je javna listina.

Določbe o prehodih med programi

Merila za prehode med študijskimi programi, ki jih določa Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo ne predvidevajo prehodov med študijskimi programi tretje stopnje.

Kljub temu pa bo študentom omogočen prehod iz drugih študijskih programov III. stopnje. Pri tem se študentu prizna vse obveznosti, ki po zahtevnosti ustrezajo standardom Univerze v Novi Gorici in se po vsebini ujemajo vsaj 70 % z vsebinami izpitov na predlaganem študijskem programu, poleg tega pa mora študent svoje dotedanje raziskovalno delo smiselno vključiti v novo področje. Upošteva se tudi število razpoložljivih študijskih mest, pri čemer imajo prednost redni študentje. Študentske vloge obravnava Senat Univerze v Novi Gorici, pri čemer se tudi določi individualni študijski program, ki ga mora študent opraviti za dokončanje študija.

Prav tako študij dovoljuje svojim študentom sodelovanje v študijskih programih drugih institucij, pod pogojem, da so načini izvajanja študijskega programa primerljivi, o čemer odloča Senat Univerze v Novi Gorici. S tem je študentu omogočeno opravljanje študijskih obveznosti na tuji instituciji.

Diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe v doktorskem študijskem programu tretje stopnje se priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk.

Temeljni cilji študija

Podiplomski program bodočim doktorjem znanosti nudi vsa potrebna znanja za natančno razumevanje znanstvenega pristopa na področju bioznanosti, razvoj samostojnega razmišljanja in kritične ocene ter razvoj osebne odgovornosti in sposobnosti odločanja.

Že na začetku se študent odloči na katerem področju bo opravljal svojo doktorsko nalogo, kar pogojuje njegov vstop v raziskovalno skupino, kjer nato raziskovalno dela. Projekti, ki jih študentje opravljajo tekom doktorskega študija so ponavadi nadaljevanje širšega raziskovalnega programa raziskovalne skupine, katere del je. Študent lahko izbira med osnovnimi znanstvenimi projekti, kot so: kontrola genske ekspresije, DNA podvajanje, DNA popravljanje in RNA procesiranje, študije na humanih virusih, molekularna biologija, molekularna genetika, eksperimentalna hematologija in humana genska terapija. Ostali projekti, kjer lahko študent raziskovalno dela pa so iz področij bakteriologije in genetike kvasovk, strukture proteinov in bioinformatike ter rastlinske virologije in bakteriologije. Na izbranem področju študent pridobi vsa potrebna znanja za nadaljnje samostojno delo po uspešno opravljenem doktoratu.

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

Način ocenjevanja študentovega znanja je odvisen od vsebine in načina izvedbe posamezne učne enote. Preverja se predvsem samostojno študentovo delo, ki ga študent prikaže v obliki projektnih poročil, javnih predstavitev rezultatov in kritično-polemičnih razprav. Študent zaključi študij z zagovorom doktorske disertacije pred tričlansko komisijo.

Z namenom natančnejšega ovrednotenja dosežkov študentov in njihovih učnih izidov se pri predmetih »Seminar I, II in III« ter pri vseh izbirnih predmetih znanje ocenjuje s številsko ocenjevalno lestvico od 1 do 10. Pri ostalih predmetih je ocenjevalni sistem »opravil / neopravil« V skladu s pravili študija FPŠ mora študent za pristop k zagovoru doktorske disertacije izkazati najmanj oceno 8 pri vseh predmetih s številsko ocenjevalno lestvico.”