Fakulteta za podiplomski študij

Osnove ohranjanja zgodovinske urbane in kulturne krajine

Predmet se izvaja v programu:
NOVO! Podiplomski študijski program Študiji kulturne dediščine (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

Študenti se morajo seznaniti z osnovnimi teorijami in metodami v načrtovanju in oblikovanju v urbanem konservatorstvu, kot tudi z najpomembnejšimi teorijami in metodološkimi pristopi za priznavanje in upravljanje kulturnih krajin. Študenti bodo sposobni interpretirati teritorialne značilnosti s pomočjo povezovanja informacij s področja kulture in okolja za potrebe ohranjanja in načrtovanja urbane in kulturne krajine. Posebna pozornost bo posvečena novemu pristopu, ki ga Unesco priporoča na področju zgodovinskih urbanih krajin kot tudi vloge urbanih prostorov v procesu splošne regeneracije urbanih področij in neposrednega okolja.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Ni specifičnih predpogojev.

Vsebina

1. Uvod

1.1. Cilji in vsebina predmeta

1.2. Predstavitev tehnik poučevanja in faze izvajanja predmeta

1.3. Obveznosti študentov

1.4. Priporočila za uspešen študij

2. Osnovni koncepti in prakse v ohranjanju urbane dediščine

2.1. Zgodovinski pregled konservatorskih politik urbane in okoljske dediščine od začetkov v 19. stoleja do današnjega dne

2.2 Razvoj načrtovanja v Italiji:

-osnovni koraki rehabilitacije in regeneracije zgodovinskih središč od združitve do današnjih dni;

-splošna kulturološka debata, ki se specifično navezuje na prispevek ANCSA-e (National Association of Historic and Artistic Centres);

-študije primerov

2.3. Razvoj in primerjava zakonodaje na nacionalni in regionalni ravni na področju urbanističnega in okoljskega načrtovanja

2.4. Nova orodja za izboljšave na področju tradicionalnih tehnik konservatorstva in predpisov na področju ohranjanja:

-smernice za zagotavljanje kakovosti stavbnih objektov

-smernice za zagotavljanje kakovostih neposrednega okolja in krajine

-smernice za zagotavljanje kakovosti na področju javnih prostorov;

-načrt upravljanja območij svetovne dediščine

h1 3. Krajine in kulturne krajine: koncepti in prakse

-Hiter pregled zgodovine koncepta krajine

-Razvojh teorije in priznavanje slednje v obdobju od leta 1920 do današnjega dne

-Evropska konvencija o krajini

-Svetovna konvencija o svetovni dediščini na področju kulturne krajine

3.1. Principi in metode za ocenjevanje kulturne dediščine

-Pridobivanje, analiza, interpretacija in kontekstualizacija podatkov;

-Krajinski viri, struktura upravljanja in načrtovanja;

-Vrednote in vrednotenje, Izjemna Univerzalna Vrednota, Integriteta in Avtentičnost;

-Zaščita in izboljšave: strategije in dejanja

3.2. Načrt upravljanja

-italijanske smernice za upravljanje z objekti svetovne dediščine: cilji in strukture

-upravljanje sistema in upravljalske strukture;

-zakonodajno in institucionalno ogrodje

-študije primerov v mednarodnem okolju in izkušnje

h1 4. Od načrta za urbano in okoljsko konservatorstvo do zgodovinskih urbanih krajin (HUL)– pristop HUL

-Urbane morfološke, geografske, simbolne in vizualne značilnosti ter lokalna identiteta

-Tipološki urbanistični pristop v konservatorstvu

-Ocena scenarijev urbanega razvoja in socio-kulturne dinamike

4.1. Izvori pristopa HUL, viri in definicija

-Prepoznavanje urbanih vrednot: premik s poudarka na zgodovinskih središčih na širši geografski, zgodovinski, ekonomski in družbeni kontekst

4.2 Prepoznavanje zgodovinskih urbanih krajin in pristop HUL: kritični koraki

-raziskave in kartiranje naravnih, kulturnih in človeških virov;

-prepoznavanje vrednot, vključno s participatornim načrtovanjem in posvetovanji z interesnimi skupinami

-ocena ranljivosti (prepoznavanje razvoja, pritiski zaradi družbeno-ekonomskih in klimatskih sprememb);

-prepoznavanje občutljivosti dediščine (vključevanje urbanih vrednot in ranljivost v širšem okviru urbanega razvoja in projekti implementacije)

-dejanja na področju konservatorstva in razvoja;

-vzpostavitev partnerstva in upravljanja ter koordinacija interesnih skupin

h1.5. Definicija ciljev, strategij in dejanj v urbanem in okoljskem konservatorstvu: študije primerov

Predvideni študijski rezultati

V okviru predmeta študenti pridobijo osnovno znanje in instrumente za načrtovanje, ki se uporabljajo pri varovanju okoljske dediščine, načrtovanju in upravljanju, tudi prek komparativnih analiz primer študijev z različnimi tipologijami ter v različnih kulturnih, družbenih in zakonodajnih kontekstih. Študenti pridobijo široko teoretično ozadje za razumevanje osnovnih konceptov in njihovega zgodovinskega razvoja. Cilj je izboljšati zaščito, načrtovanje in pristope upravljanja ter metodologije in prakse.

Temeljna literatura in viri

-M. Agnoletti, (edited by), The Conservation of Cultural Landscapes, CABI

-M. Baridon, Naissance at renaissance du paysage, Acte Sud, Arles 2006

-A. Berque, Les raisons du Paysage, Paris 1995

- V. Calzolari, Storia e natura come sistema, Argos, Roma 1997

- P. L. Cervellati, R. Scannavini, Bologna: politica e metodologia del restauro nei centri storici, Bologna 1974

- F. Choay, L’allegoria del patrimonio,( ed. it.) ,Officina, Roma 1995

- P. L. Cervellati, C: De Angelis ,R. Scannavini, La nuova cultura della città, Milano

AA,VV; Roma Parigi, Paris Project, nn.23-24, s.d.

- P.Falini, F. Ciardini (edited by), I centri storici, Politica urbanistica e programmi di intervento pubblico, Mazzotta Milano 1978

- P. Falini, F. Ciardini , L’analisi del centri storici, Officina, Roma 1981

- P. Falini (edited by), Il Recupero rinnovato, Officina, Roma 1986

- P. Falini (edited by) , I territori della trasformazione urbana, Officina, Roma 1997

- P. Falini et al., La reconstruction urbana, Las Palmas, 2002

- P. Falini (edited by), Lucus, Spoleto 2006

- P. Falini (edited by), Il progetto urbano in Francia, (forthcoming)

- P.F alini (edited by), Piano di Gestione del sito di Assisi, Basilica di San Francesco ed altri luoghi francescani, 2009

- P. Falini (edited by), Linee guida per la qualità del paesaggio di Assisi, Assisi 2009

- B. Gabrielli, Il recupero dell’esistente, Etascompas, Milano 1993

- R. Pickard (edited by), Conservation of the Built Heritage ( vol. II),

- R. Pickard (edited by), Management of European Historic Centres, E&FN SPON, Londra 2000

- N. Mitchell, Rössler M., Tricaud P.M., (edited by), World Heritage Cultural landscapes, A handbook

for conservation and management, 2009 (on line)

- C. Sauer, The Morphology of Landscape, University of California Publications in Geography, 1925

-E. Sereni, Storia del paesaggio agrario italiano, Einaudi, Torino 1961

- F.Toppetti (edited by), Paesaggi e città storica, Teorie e politiche del progetto, Ancsa, Alinea, Firenze 2011

- G. Zucconi, La città contesa. Dagli ingegneri sanitari agli urbanisti, 1885-1942, Jaka Book, Milano 1989

Načini ocenjevanja

25% Ocena izdelkov. 75% Individualna raziskovalna naloga in javna diskusija tematik, obravnavanih v okviru predmeta.

Reference nosilca

Paola Falini je redna profesorica Urbanističnega načrtovanja na Univerzi La Sapienza v Rimu, kjer deluje na doktorskem programu Urbanistično in regionalno načrtovanje, Fakulteta za specializacijo na področju arhitekture vrtov in krajinskega načrtovanja, ter na magistrskem programu Načrtovanje, konservatorstvo in upravljanje manjših zgodovinskih središč ter krajinsko-okoljskih sistemov.

Je svetovalka UNESCA na področju zaščite in regeneracije urbane dediščine ter predavateljica na številnih univerzah v Italiji in v tujini. Zadolžena je za mednarodne odnose (je tudi podpredsednica) pri združenju ANCSA (National Association for the Historic Artistic Centers), koordinira tudi Evropsko sekcijo prizanja Gubbio. Leta 2014 je prejela prestižno nagrado Japonskega inštituta za arhitekturo za izreden doprinos na področju kulture arhitekture.

Saša Dobričič je ustanovna direktorica doktorskega študija Ekonomija in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine, ki je bil ustanovljen skupaj z Univerzo IUAV iz Benetk. Je podpredsednica UNISCAPE mreže (European Network of Universities for the Implementation of the European Landscape Convention) in članica znanstvenega odbora IAES (International Academy for Environmental Sciences). Njeni raziskovalni interesi se osredotočajo na interpretacijo urbanih pojavov, predvsem v povezavi s krajino, dediščino in okoljem. Organizirala je več mednarodnih srečanj in pobud: leta 2010 Kreativna mesta: katera zgodovinska urbana krajina? leta 2012, Skupno dobro: izven lastnine, katere pravice za uporabnike? Leta 2013 skupaj z JPI Urban Europe organizirala srečanje Novi urbani svet. Bodoči izzivi in oddzivi urbanih sistemov v gibanju.

Univerzitetna koda predmeta: 3SKD050

Letnik: 1

Semester: 1-2

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 30 ur
  • Seminar: 10 ur
  • Samostojno delo: 140 ur

Vrsta predmeta: obvezni

Jeziki: angleški

Metode poučevanja in učenja:
- predavanja - mednarodni seminarji, pri katerih sodelujejo strokovnjaki z različnih tujih univerz (prof. j. m. ezquiaga z politehniške universe v madridu; y. muneta z univerze kyoto prefectural university; c. magnani z univerze iuav v benetkah; m. breitman z ecole nationale d'architecture paris- belleville; m. guido z italijanskega ministrstva za kulturo, aktivnosti in turizem) - individualno projektno delo pod mentorstvom predavatelja, ki izvaja predmet