Fakulteta za podiplomski študij

Ekonomika kulturne dediščine in ustvarjalnost

Predmet se izvaja v programu:
NOVO! Podiplomski študijski program Študiji kulturne dediščine (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

Študenti spoznajo ekonomiko in upravljanje različnih področij kulturne dediščine, s poudarkom na vlogi kulturne dediščine na področju ustvarjalnosti in urbanega konteksta v povezavi z novimi izzivi v svetovnem gospodarstvu.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Ni posebnih predpogojev.

Vsebina

I. Uvod: Zakaj je kulturna dediščina pomembna?

1. Kaj je kulturna dediščina?

- Med preteklostjo in prihodnostjo: Konvencija o dediščini

- Spomeniški objekti, arhivski objekti, znanje in kulturne krajine

2. Zakaj je kulturna dediščina pomembna za trajnostni razvoj?

-Vpliv kulturne dediščine na gospodarstvo: Dohodki, delovna mesta in ustvarjalnost

- Družbeni vpliv: Od socialne vključenosti do družbenega kapitala

- Okoljski vplivi: Nabor izkušenj

- Urbanistično načrtovanje: kakovost življenja in privlačnost

3. Kulturna dediščina in ustvarjalnost

- Ustvarjalnost in inovacije

- Kulturna dediščina kot ustvarjalna panoga

- Kulturna dediščina kot kultura za ustvarjalnost

4. Kateri so glavni sodobni izzivi?

- Kulturna raznolikost in podvajanje oznak in seznamov

- Naraščujoči stroški v konservatortvu in pomanjkanje sredstev

- Odnos med digitalno in resnično dediščini

5. Od ekonomike kulture do ekonomike kulturne dediščine

- Lekcija bolezni stroškov

- Lekcija ustvarjalno dobrega: “Nihče ne ve” in izkušnje na področju dobrega

- Specifikacija dobrin kulturne dediščine: ustvarjalno dobro; dimenzija nesnovnega

II. Vrednost kot temelj ekonomske analize v kulturni dediščini

1. Vprašanje vrednosti

- Tipi vrednosti: Eksistenčna vrednost, uporabna vrednot, relacijska vrednost

- Zahteve kulturne dediščine na področju kulture in nekulture

- Vrednost skozi čas: Trenutna vrednost, opcijska vrednost in vrednost z dedovanjem

2. Ustvarjanje vrednosti

- Konservatorstvo in valorizacija

- Konflikti med integriteto, avtentičnostjo in kičem

- od Vrednostne verige do vrednostne mreže in trgovine z vrednostjo

3. Potrjevanje vrednosti:

- Javna podpora, subvencije, cene in prostovoljno delo

4. Ekonomski modeli v kulturni dediščini

- Prvi model: eksistenčna vrednost in netržni viri

- Drugi model: uporabne in neuporabne vrednosti, tržni in netržni viri

- Tretji model: Uporabna in neuporabna vrednost in tržni viri

III. Upravljanje kulturne dediščine

1. Povpraševanje po kulturni dediščini

- Metode analize

- Empirično prepoznavanje glavnih dejavnikov

- Tri revizijske metode: kontingenčna valutacija, stroški transporta in hedonske cene

- Netipični profili v povpraševanju: snobizem in moda

- Zaupanje kot zmanjšanje asimetrije informacij

2. Ponudba kulturne dediščini

- Kako ustvariti zaupanje in zmanjšati negotovost

- Izbira tržne poti cene 3.0

- Strateška uporaba novih tehnologij

3. Novi poslovni modeli

- Dve glavni vprašanji: pozornost in piratstvo

- Od prostega dostopa to nadstandardnega

- Ustvarjanje ločenosti in odobritve

- Spreminjanje potrošnika v sporočevalca

4. Upravljanje s finančnimi viri

- Krivulja J

- Reorganizacija strategije: predprodaja, koprodukcija, zasebno-javno partnerstvo

- Banke, tvegani kapital, množično financiranje in javne subvencije

5. Upravljanje s človeškimi viri

- Heterogenost človeških virov

- Notranje in zunanje mreže

- Vodstvo in administrativni odbor

- Obrtnik kot podjetje z enim samim zaposlenim

6. Upravljanje institucionalnega načrtovanja za institucije, ki se ukvarjajo s kulturno dediščino

- Podizvajalstvo in osredotočenje na glavne aktivnosti

- Mutualizacija stroškov prek mreženja

- Pridobivanje koristi z navzkrižnim plemenitenjem prek povezovanja in kulturnih okolišev

- Dve plati kulturnih okolišev

posledice konkurenčnosti ter posledice vzajemnega sodelovanja

IV. Regulacija kulturne dediščine

1. Cilji

- Kakovost konservatorstva

- Demokratizacija dostopa

- Obogatitev vsakdanjega življenja

- Vzvod za ustvarjalnost

2. Instrumenti

- Ekonomska politika uvrščanja na sezname

- Informacije in pozornost kot predpogoja za izkušnje

- Usposabljanje v konservatorstvu

- Javne politike financiranja

- Pravice do razvoja

- Informiranje javnosti in izkušnje

3. Od reguliranja trgov do odpornosti ekosistemov

- Zakaj je treba razmišlati tudi v smislu ekosistema in ne le trga?

- Težave pri prehajanju z naravnega na socialni ekosistem

- Prikaz: konservatorstvo znanja kot mobilizacija ekosistema

4. Sistem umetnosti in obrti kot ustvarjalni ekosistem

5. Kulturne urbane krajine kot primer kulturnega ekosistema

- Različni pristopi urbanih krajin

- Obnova zgodovinskega bistva za razvoj

- Določanje območij in upravljanje s kulturno dediščino

- Služnost in stvarno pravo

- Nova območja kulture

- Vprašanje slavne arhitekture

Predvideni študijski rezultati

V okviru predmeta študenti pridobijo temeljno znanje o gospodarstvu in orodjih, ki se uporabljajo na področju kulturne dediščine. Preučijo primere študij z različnih področij – spomeniških objektov, stavbne dediščine, predmetov, znanja, umetnosti in obrti, kulturnih in urbanih krajin. Študenti osvojijo tudi strokovno besedišče s področja ekonomike kulture in pridobijo podatke, ki so potrebni pri procesih odločanja.

Temeljna literatura in viri

Brandi, C., (2005), Theory of Restoration, Nardini Editore

-Cominelli, F., (2013) : Economie du patrimoine immatériel : Le cas des métiers d’art, Thèse de Doctorat, Université de Paris I, Centre d’économie de la Sorbonne

-Danto, A.C., (2013), What Art Is ?, Yale University Press

-Dean E. Arnold, (1985), Ceramics Theory and Cultural Process, Cambridge University Press

-Dormer. P., (1997), The Culture of Craft: Status and Future, Manchester University Press

-Farinelli, G., (2009), De la raison cartographique, Paris: Editions du comité des travaux historiques et scientifiques

-Gombrich, E., (2002), The preference for the Primitive Episodes in the History of Western Taste and Art, London: Phaidon Press

-Greffe, X., (1988), L’économie du patrimoine: l’offre et le demande de monuments, Paris: Economica.

-Greffe, X., (2004), La valorisation économique du patrimoine, Paris: La documentation française

-Greffe, X., (2007), Artistes et marchés, Paris : La documentation française

-Greffe, X., (2007), Managing Creative Enterprises, Genève : WIPO-WTO,

-Greffe, X. (2011): “The Economic Impact of The Louvre”, The Journal of Arts Management and Law, N°1, pp 75-101.

-Greffe, X. (2012), L’artiste-entreprise, Paris: Dalloz

-Greffe, X., (2013), Artistes et politiques, Paris : Economica

-Harvey, D., (1989), The Urban Experience, Oxford: Blackwell

-Jodidio, Ph. (sous la direction de), (2007), Building on The Past the Aga Khan City Program, London: Prestel

-Kirby, A., (2009), Digimodernism : How new technologies Dismantle the Postmodern and Reconfigure Our culture, New York : Continuum Empire Monde

-Licciardi, G. & R. Amirtahmasebi, eds., (2012), The Economics of Uniqueness: Investing in Historic City Cores and Cultural Heritage Assets for Sustainable Development, Washington D.C. : The World Bank

-Mitchell, D., (2006), Cultural Geography: A Cultural Introduction, London : Blackwell Publishing,

-Molotch, E., (2003), Where Stuff Comes From: How Toasters, Toilets, Cars, Computers and Many Other Things Come to Be As They Are, New York: Taylor & Francis

-Ostrom, E. &Ch. Hess, eds., (2006), Understanding Knowledge as a Commons: From Theory to Practice, Cambridge, Mass.:The MIT Press

-Rectanus, Mark, W., (2002), Culture Incorporated: Museums, Artists and Corporate Sponsorships, Minneapolis: University of Minnesota Press.

-Risatti. H., (2007), The Theory of Crafts: Function and Aesthetic Expression, The University of North Carolina Press

-Sennett, R., (2008), The Craftsman, London, Penguin Books. Traduction française: Ce que sait la main. La culture de l’artisanat, Paris : Albin Michel, 2010. Sage

-Zukin, Sh., (1991), Landscapes of Power: From Detroit to Disney World, Berkeley : University of California Press

Načini ocenjevanja

25% Ocena pisnega izdelka. 75% Samostojno razikovalno delo in javna diskusija vsebine predmeta.

Reference nosilca

Xavier Greffe predava ekonomiko na univerzi University Paris I, kjer je tudi direktor podiplomskega programa Ekomonika umetnosti. Je izredni profesor na inštitutu National Graduate Institute for Public Policies, Tokyo; ter pridruženi profesor na inštitutu Auckland Institute of Technology na Novi Zelandiji. Predseduje Državnemu francoskemu odboru za zaposlovanje na področju umetnosti v Franciji. Je avtor člankov in monografij s področja ekonomike umetnosti in medijev, nazadnje: Economie Globale (Dalloz, 2009), La politique culturelle en France (2009, La documentation française), Culture Web (2008, Dalloz), Artistes et marchés (La documentation française, 2007) French Cultural Policy (Bookdom, Tokyo, 2007), Arts and artists from an economic perspective (UNESCO, Paris, 2004) and Managing our Cultural Heritage (Aryan Books, New Dehli, 2002). Pred tem je predaval na različnih univerzah v Franciji in drugih državah, bil je glavni direktor za usposabljanje vajeništvo pri francoskem Ministrstvu za delo (1990-1994). Njegovi raziskovalni področji sta ekonomika kulturne dediščine in povezava med kulturo in razvojem (xgreffe@univ-paris1).

Univerzitetna koda predmeta: 3SKD052

Letnik: 1

Semester: 1-2

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 9

Obseg:

  • Predavanja: 45 ur
  • Terenske vaje: 15 ur
  • Samostojno delo: 210 ur

Vrsta predmeta: obvezni

Jeziki: angleški

Metode poučevanja in učenja:
• predavanja • samostojno projektno delo pod mentorstvom predavatelja, zadolženega za izvedbo predmeta • predstavitev in interpretacija rezultatov, pridobljenih v okviru projekta ostalim študentom in odprta diskusija pod vodstvom predavatelja, ki je zadolžen za izvedbo predmeta