Fakulteta za podiplomski študij

Kulturna dediščina, skupne dobrine in zakonodaja

Predmet se izvaja v programu:
NOVO! Podiplomski študijski program Študiji kulturne dediščine (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

V okviru modula se študenti spoznajo z zakonodajo, kar jim koristi tako med študijem kot pri delovanju na poklicnem področju v prihodnosti. Spoznajo se na primer s postopki za vpis na seznam svetovne kulturne dediščine, spoznajo zakonodajne omejitve na področju varovanja kulturne dediščine; prav tako bodo študenti zmožni oceniti možnosti v okviru človekovih pravic in drugih zakonodajnih okvirov.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Ni predpisanih predpogojev.

Vsebina

1. Uvod

  • Cilji in namen modula
  • Predstavitev učnega načrta
  • Načini ocenjevanja dela študenta
  • Literatura in priporočeni viri

2. Ozadje in zgodovinski kontekst

  • Varovanje kulturne dediščine skozi zgodovino
  • Zgodnja prizadevanja na mednarodni ravni
  • Vpliv prve in druge svetovne vojne
  • Haška konvencija iz leta 1954

3. Umetnost in restitucija

  • Povojna prizadevanja na področju vračanja objektov kulturne dediščine
  • Konvencija UNESCO iz leta 1970
  • Konvencija UNIDROIT iz leta 1995
  • Sporni primeri (npr. Elginovi marmorji)

4. Konvencija o svetovni dediščini UNESCO in mednarodno pravo

  • Implementacija, monitoring in usklajenost s Konvencijo iz 1972
  • Čigava dediščina? Skupnosti, država in splošni interes človeštva kot celote
  • Kakšen je vpliv stanja svetovne dediščine na mednarodno in domačo sodno prakso
  • Posledice ‘izredne univerzalne vrednosti’, avtentičnost in intergriteta.

5. Razširitev dediščine: drugi UNESCO

Konvencije

  • Podvodna kulturna dediščina
  • Nesnovna dediščina
  • Kulturna diverziteta
  • Evropski kontekst

6. Kulturna dediščina in oboroženi konflikti

  • Povezava med uničevanjem kulturne dediščine in genocidom
  • Najnovejši primeri kriminalnih dejanj z Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in Meddržavnega sodišča OZN v povezavi z genocidom v Bosni
  • Odgovornost za kriminalna dejanja v mednarodnem prostoru in Mednarodno kazensko sodišče

7. Pravice na področju kulture in zakonodaja na področju človekovih pravic

  • Pravice manjšin
  • Pravice avtohtonih narodov
  • Univerzalne pravice na področju kulture
  • Sinergije in antagonizmi

8. Mednarodno okoljsko pravo in pravosodje

  • Izvori okoljskega gibanja
  • Konference OZN (Stockholm, Rio)
  • Glavni principi (intergeneracijska pravičnost, trajnostni razvoj itd.)
  • Konvencija iz Aarhusa iz leta 1998
  • Okoljski primeri pred Sodiščem za človekove pravice
  • Mednarodno kazensko sodišče za okolje?

9. Okolje in evropski kontekst

  • Zakonodaja EU and ocena okoljskih vplivov
  • Evropska konvencija o krajini
  • Sodelovanje javnosti
  • Sporni primeru na državni ravni

10. Kulturna dediščina in primerjalno pravo

  • Italijanski model: konzervativni pristop in njegovi pristaši
  • “Nordijski” model: liberalni pristop in njegovi pristaši
  • Evropska unija, zakonodaja EU in pristop EU do politik kulturnih dobrin

11. Kulturna dediščina in skupne dobrine

  • Dediščina in premik konceptualnih meja lastnine
  • Vrste lastnine in dobrin (javna, zasebna, v solastništvu, skupna) in učinkovito upravljanje z dediščino
  • Akterji in interesne skupine: lastniki, uporabniki, posamezniki, skupnosti
  • Nove tehnologije, intelektualna lastnina, avtorske pravice in licenca Creative Commons

Predvideni študijski rezultati

Po opravljenem modulu bodo študenti razumeli vlogo zakonodaje (še posebej mednarodnega prava) v varovanju kulturne dediščine in okolja. Razumeli bodo zakonodajne okvire svojega poklicnega področja ter v okviru svojega raziskovanja in delovanja v praksi znali prepoznati relevantne podatke.

Temeljna literatura in viri

ČLANKI

Blake, Janet, ‘On Defining the Cultural Heritage.’ 49 International and Comparative Law Quarterly 1, 2000, pp. 61-85.

Chechi, Alessandro, ‘Evaluating the Establishment of an International Cultural Heritage Court’ in Art Antiquity and Law, April 2013, p.33 ff.

Francioni, Francesco, ‘Human Rights in an Environmental Horizon’, 21 (1) European Journal of International Law, 2010.

Francioni, F., ‘Culture, Heritage and Human Rights: An Introduction’, in Cultural Human Rights, Leiden: M. Nijhoff, 2008, pp. 1-15.

Francioni, F., ‘Beyond State Sovereignty: the Protection of Cultural Heritage as a

Shared Interest of Humanity’, Michigan Journal of International Law, 25, (2004) 4, pp. 1209-1228.

Gearty, Conor, ‘Do Human Rights Help or Hinder Environmental Protection?’, 1 Journal of Human Rights and the Environment 7, 2010.

Groni, C. UN Committee on Economic, Social and Cultural Rights Day of General Discussion on the Right to Take Part in Cultural Life, (Article 15 (1)a of the Covenant), 9 May 2008. E/C.12/40/3.

Lenzerini F. and Francioni, F., ‘The Destruction of the Buddhas of Bamiyan and International Law’, The European Journal of International Law, 14: 2003, pp. 619-651.

Lixinski, Lucas, ‘Luci e Ombre: The Bright and Dark Sides of International Heritage Law’, 22 Italian Yearbook of International Law, 2012, p. 133-153.

Lixinski, Lucas, ‘Selecting Heritage: The Interplay of Art, Law and Politics’, 22(1) European Journal of International Law, 2011, pp. 81-100.

Merryman, John Henry, ‘Cultural Property Internationalism’, 12 International Journal of Cultural Property, 2005, 11.

O’Keefe, Roger, ‘World Cultural Heritage: Obligations to the International Community as a Whole?’ 53 International and Comparative Law Quarterly 1, 2004, pp. 189-209.

Sax, J., ‘Heritage Preservation as Public Duty: The Abbe Grégoire and the Origins of an Idea’, 88 Michigan Law Review, 1990.

Schairer, S., ‘The Intersection of Human Rights and Cultural Property Issues under

International Law’, The Italian Yearbook of International Law, Vol. XI (2001), pp. 59-99.

Stamatopoulou, Elsa, ‘Monitoring Cultural Human Rights: The Claims of Culture on

Human Rights and the Response of Cultural Rights,’ 34 Human Rights

Quarterly, 2012, p. 1170.

Stavenhagen, R., “Cultural Rights: A Social Science Perspective” in A. Eide et al. (eds.), Economic, Social and Cultural Rights – A Textbook, Dordrecht: Martinus Nijhoff, 2001.

Strecker, Amy, ‘The Human Dimension to Landscape Protection in International Law’, in F. Lenzerini and S. Borelli (eds.), Cultural Heritage, Cultural Rights, Cultural Diversity: New Developments in International Law, Leiden, Boston; M. Nijhoff, 2012, pp. 327-347.

Strecker, Amy, “Pirates of the Mediterranean? The Case of the ‘Black Swan and its Implications for the Protection of Underwater Cultural Heritage in the Region”, in A. Vrdoljak and F. Francioni (eds.), Illicit Traffic of Cultural Heritage in the Mediterranean, Florence; Academy of European Law, 2009, pp. 59-73.

Vadi, Valentina, “Cultural Heritage and Investment Law: A Stormy Relationship?” International Journal of Cultural Property 15, 2008, pp. 1-24.

MONOGRAFIJE

Forrest, Craig, International Law and the Protection of Cultural Heritage, New York: Routledge, 2010.

Egoz, Shelley (ed.), The Right to Landscape, London: Ashgate, 2011.

Eide, A., Krause, C and Rosas, A. (eds.), Economic, Social and Cultural Rights – A Textbook, Dordrecht: Martinus Nijhoff, 2001.

Francioni, Francesco and Lenzerini, Federico (eds.), The 1972 World Heritage Convention: A Commentary. Oxford; New York: Oxford University Press, 2008.

Francioni, Francesco and Scheinin, Martin (eds.), Cultural Human Rights. Leiden; Boston: Martinus Nijhoff, 2008.

Lenzerini, Federico, and S. Borelli (eds.), Cultural Heritage, Cultural Rights, Cultural Diversity: New Developments in International Law, Leiden, Boston: M. Nijhoff, 2012.

Smith, Laurajane, The Uses of Heritage. London; New York: Routledge, 2006.

Lenzerini, F. and A. F. Vrdoljak (eds.), International Law for Common Goods: Normative Perspectives on Human Rights, Culture and Nature. Oxford: Hart Publishing, 2013.

Načini ocenjevanja

Po koncu izvajanja predmeta morajo študenti oddati pisni izdelek na temo, ki jo določi predavatelj (vsak študent izbira med tremi predlaganimi temami). Študenti lahko izbirajo med praktičnimi in teoretičnimi temami, pisni izdelek pa mora odražati raziskovalno delo študenta in njegovo refleksijo na izbrano temo.

Reference nosilca

Antonino Abrami je bivši sodnik na italijanskem Vrhovnem kasacijskem sodišču. Je predsednik Mednarodne akademije za okoljske znanosti (International Academy of Environmental Sciences; IAES) in od leta 2011 tudi zaslužni profesor na Univerzi v Novi Gorici ter profesor na Superior School for Magistracy v Firencah v Italiji. Od leta 2012 je tudi predsednik Fundacije SEJF (Supranational Environmental Justice Foundation). Je avtor številnih publikacij na področju okoljskih ved in prava ter avtor monografije “Storia, Scienza e diritto Comunitario dell’Ambiente” (“Zgodovina, znanost in okoljsko pravo skupnosti”); Je promotor projektov na področju institucionalnih reform, povezanih z ustanovitvijo Mednarodnega okoljskega kazenskega sodišča (IECC) in Evropskega okoljskega kazenskega sodišča (EECC); Je prejemnik prvega “Jean Monnet Chair” na področju okoljskega prava skupnosti na Univerzi v Urbinu.

Univerzitetna koda predmeta: 3SKD055

Letnik: 1

Semester: 1-2

Nosilec predmeta:

ECTS: 3

Obseg:

  • Predavanja: 12 ur
  • Seminar: 8 ur
  • Samostojno delo: 70 ur

Vrsta predmeta: splošni izbirni

Jeziki: angleški

Metode poučevanja in učenja:
• predavanja • analize specifičnih študij primerov • delo v skupinah • debata and diskusija • individualni pisni izdelek