Fakulteta za podiplomski študij

Dediščinski turizem s perspektive teritorialnega upravljanja

Predmet se izvaja v programu:
NOVO! Podiplomski študijski program Študiji kulturne dediščine (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

Cilj predmeta je predstaviti turizem kot tako “tržnico” kulturne dediščine, v okviru katere bi se obravnavala neobičajna vprašanja, problemi upravljanja ter vprašanja o gospodarski uspešnosti, etiki in vodenju, ki jih mora upravljalec dediščine znati ustrezno obravnavati. Študenti bodo pridobili ključne kompetence na področju upravljanja kulturne dediščine v okviru institucij in objektov kulturne dediščine, teritorialnega in gospodarskega upravljanja in načrtovanja, mobilnosti in inivacij na področju tehnologij.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Študenti v okviru predmeta pridobijo temeljno znanje tako o kategorijah kulturne dediščine in okoljskih oblikah kot tudi o izbranih principih ekonomike.

Vsebina

1. Turizem: Definicije in ključni koncepti

  • sistem turizma: definicije, strukture, delovanje, sodobne smernice in epistemološki pristopi
  • Trajnostni turizen: ključna vprašanja in izzivi
  • Modeli razvoja v turizmu: prostor v turizmu, modeli nosilne zmogljivosti, model Življenjski ciklus turističnih območij ter njegove izboljšave, Začarani krig destinacij dediščinskega turizma

2. Destinacije in smernice v kulturnem turizmu

  • Vodila in profili kulturnega turizma
  • Premiki v smernicah in paradigmah v kulturnem turizmu: kriza “snovnega” kot dobrina v turizmu
  • Pomen konteksta in umeščenosti kulturno-dediščinskega turizma: mesto kot destinacija
  • Kritika “kulturnega” turizma in premik h “kreativnemu”

3. Načrtovanje trajnostnega dediščinskega turizma s stališča kulture

  • Paradigma “kreativnega turizma”
  • Upravljanje s kulturo in prostorom
  • Spodbude in povečanje dinamike na področju dediščine
  • Vloga IKT pri povečevanju vrednosti kulturne dediščine

Predvideni študijski rezultati

Študenti bodo v okviru predmeta pridobili temeljno znanje o delovanju in napetostih, povezanih z ‘izkušnjami z dediščino’, s katerimi se srečajo obiskovalci, znanje o njihovih kontekstih teritorialnosti ter gospodarskim ciklusom, ki bi turizmu omogočal postati sredstvo za ohranjanje, vrednotenje in oblikovanje trgovskih znamk na področju kulturne dediščine. Prek predstavitve teoretičnih konceptov in diskusij o številnih študij primerov bodo študenti lahko razvili kritični in praktični pristop do upravljanja kulture, ki zajema širši nabor problemov s področja prostorske ekonomike upravljanja destinacij.

Temeljna literatura in viri

Ashworth G.J., & Tunbridge J.E. (2000). The tourist-historic city. Pergamon (2nd ed.)

Bendixen P. (1997). Cultural tourism: economic success at the expense of culture? The International Journal of Cultural Policy 4(1): 21-46.

Curtis, S. (1998). Visitor management in small historic cities. Travel & Tourism Analyst 3: 75-89.

Hunter, C. (1997). Sustainable tourism as an adaptive paradigm. Annals of Tourism Research 24(4): 850-867.

Jansen Verbeke, M. (1986). Inner-City Tourism – Resources, Tourists and Promoters. Annals of Tourism Research 13(1): 79-100.

Martin, B. S. & Uysal, M. (1990). An examination of the relationship between carrying capacity and the tourism lifecycle: management and policy implications. Journal of Environmental Management 31(4): 327-333.

McKercher, B. & H. Du Cros (2003). Testing a cultural tourism typology. International Journal of Tourism Research 5(1), 45-58.

Moscardo, G. (1996). Mindful visitors: heritage and tourism. Annals of Tourism Research 23(2): 376-397

Richards, G. (Ed.) (2007). Cultural Tourism. Global and local perspectives. London: The Haworth Hospitality Press

Richards, G. & J. Wilson (2006). Developing creativity in tourist experiences: A solution to the serial reproduction of culture? Tourism Management 27: 1209-1223.

Russo, A.P. (2002). The ‘vicious circle’ of tourism development in heritage cities. Annals of Tourism Research 29(1): 165-182.

Russo, A.P. & A. Arias Sans (2009). Student communities and landscapes of creativity: how Venice – ‘the world’s most touristed city’ – is changing. European Urban and Regional Studies 16(2): 175-189.

Russo, A.P. & F. Romagosa (2010). The Network of Spanish Jewries: in praise of connecting and sharing heritage. Journal of Heritage Tourism 5(2): 141-156.

Russo, A.P. & G. Segre (2009). Destinations and property regimes: an exploration. Annals of Tourism Research 36(4): 587-606.

Van der Borg, J., Costa, P., & Gotti G. (1996). Tourism in European heritage cities. Annals of Tourism Research 23(2): 306-321.

Načini ocenjevanja

Ocenjujejo se pisni izdelki in javna diskusija izsledkov projektnega dela. 50/50

Reference nosilca

Prof. dr. Antonio Paolo Russo je izredni profesor, zaposlen na Univerzi Rovira i Virgili v Tarragoni v Španiji (Oddelek za geografijo) ter znanstveni direktor Znanstvenega in tehnološkega parka turizma v Tarragoni. V preteklosti je deloval tudi na univerzi Erasmus University v Rotterdamu (kjer je leta 2002 pridobil naziv doktorja znanosti s področja ekonomike), na univerzi Autonomous University v Barceloni in na IULM v Milanu. Je avtor številnih publikacij in mednarodnih znanstvenih revij in zbirk. Njegova raziskovalna področja segajo od izobraževalnih ved do ekonomije, geografije turizma in kulture urbanističnega načrtovanja. V okviru svojih raziskovalnih področij redno sodeluje pri državnih in evropskih projektih, je član, vodja ali neodvisni svetovalec mednarodnih mrež. Od leta 2003 živi v Barceloni, je družbeni in politični aktivist na področjih, povezanih z globalnega državljanstva and urbane demokracije.

Univerzitetna koda predmeta: 3SKD063

Letnik: 1

Semester: 1-2

Nosilec predmeta:

ECTS: 3

Obseg:

  • Predavanja: 12 ur
  • Seminar: 8 ur
  • Samostojno delo: 70 ur

Vrsta predmeta: specializirani izbirni

Jeziki: angleški

Metode poučevanja in učenja:
• predavanja • prikazi študij primerov • reševanje problemov (o priprava raziskovalne naloge pod mentorstvom)