Fakulteta za podiplomski študij

Študiji kulturne dediščine, III. stopnja- dvojna diploma

Študiji kulturne dediščine III. stopnja (do 2018 Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine). Podiplomski študijski program Študiji kulturne dediščine ponuja opcijo skupnega mentorstva in dvojne diplome z univerzo Universita’ IUAV di Venezia.

Študijski program: Podiplomski študijski program Študiji kulturne dediščine (tretja stopnja)-dvojna diploma
Študijsko področje: Celostno varstvo, načrtovanje in upravljanje kulturne dediščine. Trajnostni razvoj grajenega okolja. Ekonomija kulture in kreativnost. Kulturna dediščina in turizem.
Šifra programa: 3SKD2
Stopnja programa: 3. stopnja doktorski
Ime listine: doktorska diploma
Strokovni naziv: doktorica/doktor znanosti
Okrajšava naziva: dr.
Zaključni izpit: ne
Dekan: prof. dr. Iztok Arčon
Direktorica programa: prof. dr. Saša Dobričič
ECTS koordinator: prof. dr. Iztok Arčon

Opis programa

    Doktorski program Študiji kulturne dediščine je eden od pobudnikov podiplomskega izobraževanja na področju celostnega varstva dediščine tako v nacionalnem kakor tudi v evropskem kontekstu. Od ustanovitve leta 2005 skupina vrhunskih mednarodnih strokovnjakov iz partnerskih univerz in institucij izvaja inovativne oblike izobraževanja, ki privabljajo številne študente iz vsega sveta. Program je zasnovan na interdisciplinarnem združevanju temeljnih znanstvenih disciplin in strokovnih kompetenc, ki delujejo na področju varstva, planiranja in upravljanja arhitekturne, urbane in krajinske dediščine.

    Cilj študija je interpretacija obstoječih in raziskovanje novih teoretskih in metodoloških izhodišč, ki omogočajo razumevanje vrednot dediščine ter pridobitev specifičnih znanj, ki so potrebna za soočanje z raziskovalno in strokovno prakso pri oblikovanju inovativnih rešitev na področju dediščine in njenega vključevanja v celostnem oblikovanju sodobnega in trajnostnega okolja tako v lokalnem kako tudi globalnem kontekstu.

V okviru doktorskega študija se izvaja, v sodelovanju z univerzo Universita’ Iuav di Venezia iz Benetk, program dvojne diplome. Program dvojne diplome (double degree) ponuja skupno mentorstvo in dvojno diplomo, ki jo podeljujeta univerzi partnerici.

Študij poteka v angleškem jeziku v prostorih dvorca Lanthieri v Vipavi in na partnerski univerzi Iuav v Benetkah.

Predavatelji so vrhunski strokovnjaki na mednarodnem nivoju, kar zagotavlja mednarodno veljavnost programma. Program vključuje sodelovanje s številnimi mednarodnimi organizacijami in vpetost v mednarodne raziskovalne projekte.

Doktorski študijski program dvojne diplome je štiriletni (240 ECTS) za kandidate, ki so vpisani na Univerzo v Novi Gorici. Predmetnik obsega obvezne in izbirne predmete. Študent mora uspešno opraviti preverjanje znanja iz vseh obveznih predmetov in opraviti zadostno število izpitov iz sklopa splošnih izbirnih ter specifičnih izbirnih predmetov izbranih smeri: Tehnike in Materiali, Ekonomija in upravljanje, Trajnostno zgodovinsko grajeno okolje, Dediščina, kreativnost in turizem.

Kandidati za program dvojne diplome morajo tekom študija opraviti 60 ECTS obveznosti na partnerski univerzi ter skupno 60 ECTS iz organiziranih oblik študija, 90 ECTS iz individualnega raziskovalnega dela in 30 ECTS za zagovor disertacije. Študentje dvojne diplome izvajajo študij z dvema mentorjema, vsakega iz ene univerze partnerice. Predavanja, izpiti in seminarji potekajo v angleškem jeziku ali deloma v italijanskem jeziju v obdobju gostovanja na partnerski univerzi.

Mednarodno sodelovanje in vključevanje programa v kreditni sistem študija

Študij je zasnovan mednarodno. Vanj se vpisujejo tudi tuji študenti in večina predavateljev je tujcev. Študijski program je ovrednoten s kreditnimi točkami po evropskem kreditnem sistemu ECTS, kar daje študiju dodatno mednarodno primerljivost in usklajenost s podobnimi programi v svetu. Študent lahko opravlja izpite tudi na sorodnih študijskih programih doma in v tujini. Poleg tega je študentom omogočeno opravljanje raziskovalnega dela na številnih domačih in tujih univerzah ter raziskovalnih inštitutih.

Način in trajanje študija

ww.ung.si/~nlovecsantaniello/dopolnitev vloge ETKAKD april 242007 obrazec 2.pdf “>Opis programa (2007)

Spremembe in dopolnitve programa (8. 7. 2015)

Sprememba: Podaljšanje doktorskega študija na 4 leta (januar 2017)

Mentorji

Urniki predavanj

Vpisni pogoji

Na doktorskem študijskem programu Študiji kulturne dediščine se lahko vpišejo kandidati in kandidatke, ki so zaključili:

  • Študijski program druge stopnje.
  • Dosedanji študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe;
  • Enovit magistrski študij, če je trajal pet let in je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami;
  • Dosedanje študijske programe za pridobitev specializacije in so pred tem končali visokošolski strokovni program, če so opravili dodatne študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk;
  • Izobraževanje v tujini, enakovredno prej navedenim programom.

V primeru, da število kandidatov presega število razpoložljivih mest, Znanstveni svet podiplomskega študijskega programa razvrsti in izbere kandidate glede na uspeh pri dosedanjem študiju (povprečna ocena opravljenih izpitov).

Priporoča se poznavanje italijanščine.

Pogoji za napredovanje po programu

Pogoj za dokončanje študija so opravljeni vsi izpiti, s programom predvidene raziskovalne obveznosti in uspešen zagovor doktorske disertacije, za kar študent zbere 240 ECTS in od tega najmanj 60 ECTS pridobljenih na partnerski univerzi.

Študent lahko vloži temo doktorske disertacije, ko ima opravljene vse študijske obveznosti prvega letnika. Temo študentu na osnovi vloge odobri senat, ki tudi določi komisijo za zagovor. S pozitivno oceno disertacije in njenega zagovora študent zaključi študij.

Določbe o prehodih med programi

Merila za prehode med študijskimi programi, ki jih doloca Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo ne predvidevajo prehodov med študijskimi programi tretje stopnje.

Kljub temu pa bo študentom omogočen prehod iz drugih študijskih programov III. stopnje. Pri tem se študentu prizna vse obveznosti, ki po zahtevnosti ustrezajo standardom Univerze v Novi Gorici in se po vsebini ujemajo vsaj 70 % z vsebinami izpitov na predlaganem študijskem programu, poleg tega pa mora študent svoje dotedanje raziskovalno delo smiselno vključiti v novo področje. Upošteva se tudi število razpoložljivih študijskih mest, pri čemer imajo prednost redni študentje. Študentske vloge obravnava Senat Univerze v Novi Gorici, pri čemer se tudi določi individualni študijski program, ki ga mora študent opraviti za dokončanje študija. Prav tako študij dovoljuje svojim študentom sodelovanje v študijskih programih drugih inštitucij, pod pogojem, da so načini izvajanja študijskega programa primerljivi, o čemer odloča Senat Univerze v Novi Gorici. S tem je študentu omogoceno opravljanje študijskih obveznosti na tuji inštituciji.

Študentom je omogočen prehod z drugih podiplomskih študijskih programov. Pri tem se študentu prizna vse izpite, ki po zahtevnosti ustrezajo standardom Univerze v Novi Gorici in se po vsebini vsaj 70-odstotno ujemajo z vsebinami izpitov na predlaganem študijskem programu. Za neposredni prehod v drugi letnik mora študent zbrati enako število točk kot redni študentje predlaganega programa, in sicer 42 točk ECTS. Upošteva se tudi število razpoložljivih študijskih mest, pri čemer imajo prednost redni študentje predlaganega programa. Študentske vloge se obravnava individualno, pri čemer se določi tudi individualni študijski program, ki ga mora študent opraviti za dokončanje študija.

Prav tako študij svojim študentom dovoljuje sodelovanje v študijskih programih drugih fakultet. Pri tem lahko študentje v drugem letniku vpišejo na drugih sorodnih programih predmete v skupnem obsegu do 20 točk ECTS. S tem je študentu omogočeno opravljanje enega semestra na tuji univerzi. Obenem je študentom drugih fakultet, ki jih to zanima, omogočeno sodelovanje v predlaganem študijskem programu. Prav tako lahko študentje opravijo praktično usposabljanje na podjetjih podobnih študijev pri nas in v tujini.

Diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe na doktorskem študijskem programu tretje stopnje se priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk.

Temeljni cilji študija

Študenti se v prvem delu seznanjajo s teoretskimi, metodoloskimi in normativnimi osnovami ter z vpletenostjo temeljnih disciplin oziroma znanj, ki so potrebni za celostno razumevanje raziskovalega in strokovnega konteksta. Drugi del program poteka v okviru štirih smeri:

  • Tehnike in materijali
  • Ekonomija in upravljanje
  • Trajnostno zgodovisnko grajeno okolje
  • Dediščina, kreativnost in turizem
  • Študentje se bodo seznanili s specificnimi kompetencami, ki omogočajo večstranski in poglobljen vpogled v aktualne probleme.

      Temeljni cilji

    • Omogočati kvaliteten in mednarodno prepoznaven pedagoški in raziskovalni kontekst za pridobivanje in izmenjavo interdisciplinarnega znanja na področju varstva, načtovanja in upravljanja dediščine
    • Ohranjati lokalna znanja na področju varstva dediščine in spodbujati izmenjavo ter nadgradnjo le teh s kritično primerjavo pristopov na globalni ravni
    • omogočanje poglobljenega razumevanja teoretskih in metodoloških konceptov
    • Razvijati sposobnost samostojnega znanstvenoraziskovalnega dela in kritičnega mišljenja v analizi, komparaciji, sintezi in uporabi spektra pridobljenih znanj
    • Spodbujati celosten pristop s pomočjo interdisciplinarnosti ter refleksivno, domiselno in ustvarjalno razmisljanje v soočanju z znanstvenoraziskovalnimi izzivi kakor tudi v reševanju problemov stroke
    • Izobraziti raziskovalce in strokovnjake, ki bodo seznanjeni z mednarodno raziskovalno in strokovno prakso in bodo sposobni organizacije in vodenja raziskovalnega ter strokovnega dela v skupinah

    Mednarodna strukturiranost predavateljev in strokovnjakov omogoča in pospeša vključevanje študentov v tuja raziskovalna okolja ter uporabo dodatnih raziskovalnih infrastruktur, kar zagotavlja mednarodno primerljivost, spontani razvoj in tekoče izpopolnjevanje izobrazevalne ponudbe ter raziskovalnih dejavnosti.