Podiplomski magistrski študijski program vinogradništvo in vinarstvo

Študij je interdisciplinarno usmerjen in omogoča pridobitev poglobljenega znanja za razumevanje in obvladovanje ključnih, novih, naprednih in okolju prijaznih principov dela v vinogradništvu in vinarstvu s poudarkom na njihovemu kritičnemu razumevanju kot tudi sposobnosti za izbor primerih tehnik za reševanje aktualnih strokovno-praktičnih kot tudi znanstvenih vprašanj v vinogradništvu in vinarstvu.

Študijski program:Podiplomski magistrski študijski program Vinogradništvo in vinarstvo
Študijsko področje:Vinogradništvo in vinarstvo
Šifra programa:2VV
Stopnja programa:Druga stopnja magistrski
Ime listine:diploma
Strokovni naslov:magister inženir /magistrica inženirka vinogradništva in vinarstva
Okrajšava naslova:mag. inž. vin.
Zaključni izpit:ne
Dekanja:prof. dr. Branka Mozetič Vodopivec
Direktorica programa:prof. dr. Branka Mozetič Vodopivec
ECTS koordinator:prof. dr. Iztok Arčon

Opis programa

Podiplomski magistrski študijski program Vinogradništvo in vinarstvo (druga stopnja) je dvoleten, interdisciplinaren študijski program, ki omogoča pridobitev znanja za obvladovanje in razumevanje sodobnih in trajnostno naravnanih tehnologij pridelave in predelave grozdja ob razumevanju vseh vpletenih agro-ekoloških, fizioloških, rastlinsko-patoloških, kemijskih in mikrobioloških procesov, kot tudi uporabnih tehnologij moderne biotehnologije rastlin in vinske trte. Z izbirnimi predmeti, ki so predvideni tako v 1. kot tudi v 2. letniku pa lahko študentje predvidena obvezna znanja poglobljeno specializirajo na izbranih področjih povezanih z vinogradništvom in vinarstvom, kot so gnojenje in rodovitnost tal, podnebne spremembe in njihov vpliv na vinogradništvo in vinarstvo, rastlinska ekofiziologija, metabolomika, rastlinske bioaktivne spojine, daljinsko zaznavanje v kmetijstvu, agroturizem ali na področju upravljanje kmetijskih gospodarstev.

Tekom študija bo študent nenehno v stiku s svežimi, aktualnimi, znanstvenimi in strokovnimi vsebinami s področja vinogradništva in vinarstva in ostalih vsebin programa.

Diplomanti bodo s pridobljenim znanjem lahko obvladovali tudi zahtevnejše in odgovorne delovne procese v vinogradništvu in vinarstvu – v pridelavi/predelavi grozdja/vina, kompetentni pa so tudi opravljanja zahtevnega dela v analitskih in raziskovalnih laboratorijih, kot tudi na upravnem in inšpekcijskem področju. Naučili se bodo ustvarjalnega reševanja problemov na vseh področjih, ki so v program vključena. V okviru posameznih predmetov bodo študentje svoja teoretična znanja nadgrajevali v izvirna dognanja, kot tudi sposobnih kritičnih refleksij obstoječih dognanj na različnih področjih študija.

Študij poteka v angleškem in slovenskem jeziku smo ga prvič ponudili v študijskem letu 2019/2020.

Vpisni pogoji

Na študijski program se lahko vpišejo študentje, ki so zaključili:

A. Univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje iz Slovenije ali tujine naslednjih področij: biologija, biotehnologija, mikrobiologija, živilstvo, kmetijstvo, agronomija, vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo v obsegu najmanj 180 ECTS;

B. Univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje preostalih področij (glede na navedene v točki A.) iz Slovenije ali tujine v obsegu najmanj 180 ECTS.
Diplomanti teh študijev se lahko vpišejo na študijski program, če predhodno pridobijo 10 do 60 ECTS z opravljanjem izpitnih obveznosti iz nabora predmetov visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Vinogradništvo in vinarstvo na Univerzi v Novi Gorici. Te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja zaključenega študija na 1. stopnji in jih za vsakega posameznika posebej določi pristojna študijska komisija Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici, pri čemer mora kandidat te dodatne izpite opraviti pred vpisom na magistrski študijski program 2. stopnje Vinogradništvo in vinarstvo;

C. Star visokošolski strokovni študijski program iz Slovenije ali tujine naslednjih področij: biologija, biotehnologija, mikrobiologija, živilstvo, kmetijstvo, agronomija, vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo v obsegu najmanj 180 ECTS;

D. Star visokošolski strokovni študijski program preostalih področij (glede na navedene v točki A.) iz Slovenije ali tujine v obsegu najmanj 180 ECTS. Diplomanti teh študijev se lahko vpišejo na študijski program, če predhodno pridobijo 10 do 60 ECTS z opravljanjem izpitnih obveznosti iz nabora predmetov dodiplomskega visokošolskega strokovnega študijskega programa Vinogradništvo in vinarstvo na Univerzi v Novi Gorici. Te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja zaključenega študija na dodiplomskem programu in jih za vsakega posameznika posebej določi pristojna študijska komisija Fakultete za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici, pri čemer mora kandidat/-tka te dodatne izpite opraviti pred vpisom na podiplomski magistrski študijski program Vinogradništvo in vinarstvo.

Merila za izbiro

Kandidati iz točke A. in C.: V primeru, da število kandidatov presega število razpoložljivih mest, se jih zvrsti in izbere glede na uspeh pri študiju 1. stopnje (povprečna ocena opravljenih izpitov na dodiplomskem študiju)

Kandidati iz točke B. in D. so izbrani glede na: povprečje ocen na dodiplomskem študiju (60%) in povprečje dodatnih izpitov (40 %).

Temeljni cilji študija

Temeljni cilj programa so pridobiti poglobljeno znanje in razumevanje ključnih, novih, naprednih in okolju prijaznih principov dela v vinogradništvu in vinarstvu s poudarkom na njihovemu kritičnemu razumevanju kot tudi sposobnosti za izbor primerih tehnik za reševanje aktualnih strokovno-praktičnih kot tudi znanstvenih vprašanj v vinogradništvu in vinarstvu.

Možnosti nadaljevanja študija

Po zaključenem magistrskem študiju imajo kandidati možnost nadaljevanja študija na študijskih programih za pridobitev doktorata znanosti, skladno z vpisnimi pogoji za posamezni program.

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

Preverjanje znanja je določeno v naprej. Pri vsakem predmetu so vsaj trije izpitni roki v tekočem študijskem letu. Termini se določijo v enem tednu po začetku predavanj pri določenem predmetu. Način ocenjevanja študentovega znanja je odvisen od vsebine in načina izvedbe posameznega predmeta. Lahko se ocenjuje izdelke, kot so seminarske naloge in projekti, pri čemer se daje poleg pisnega izdelka poudarek tudi študentovi ustni predstavitvi pred učiteljem in študenti. S tem se spodbuja čim bolj aktiven pristop, ustvarjalnost, razvijanje veščine nastopanja in argumentiranega razpravljanja. Pridobljeno znanje se preverja s pisnimi in/ali ustnimi izpiti, lahko pa tudi s kolokviji kot sprotno obliko preverjanja znanja.