Fakulteta za znanosti o okolju

Klemen Levičnik - študent Okolja 2. stopnja

Kaj te je navdušilo nad študijem okolja?
Študij okolja me od nekdaj zanima, že srednješolsko izobrazbo sem opravil v tej smeri, zato sem se tudi odločil, da bi v tej smeri nadaljeval. Študij okolja na Univerzi v Novi Gorici okolje jemlje kot neko celoto, ne samo kot ohranjanje in varovanje narave, ampak ima trajnostni pristop, kako pridobivati trajnostne vire, trajnostno energijo. Zato mi je ta študij všeč, saj se nahajamo na točki, ko moramo razmišljati in se obnašati trajnostno, odgovorno do narave, do živali, rastlin.

Povej nam kaj več o projektnem delu, ki na prvostopenjskem študiju poteka v prvem in drugem letniku, kakšni so cilji projektnega dela, kako poteka, je to skupinsko delo, kaj koristnega se študenti pri tem projektnem delu naučite, katere veščine pri tem pridobivate, utrjujete, nadgrajujete?
Projektno delo je zelo zanimivo in razgibano, poteka v prvem in drugem letniku prve stopnje, to je skupinski projekt celotnega razreda. Cilj projektnega dela je, da se študenti aktivno ukvarjamo z neko okoljsko problematiko, ki si jo lahko izberemo sami ali pa nam jo določi mentor. Pri projektnem delu in na projektnih dnevih ob vsakem koncu semestra poročamo, kaj smo dosegli, kakšni so cilji za naprej. Projektno delo je zelo praktično, ker se ukvarjamo z realnim problemom. Naša projektna skupina se je ukvarjala z analizo reke Vipave. Analizirali smo njeno ekološko in kemijsko stanje od njenega izvira v Vipavi, pa do točke, kjer zapusti slovensko ozemlje. Spremljali smo, kako se kemijski parametri slabšajo ter preučevali, kateri dejavniki bi lahko vplivali na slabšanje njenega stanja. Preverili smo vse potencialne onesnaževalce, industrijo ob rečnem toku, kakšna je raba tal. Popisali smo vse invazivne tujerodne rastline in živalske vrste, izvajali smo ekološke analize. Poročanje na projektnih dnevih je za študente super izkušnja. Projekt ni sam sebi namen, pri skupinskem sodelovanju čutiš odgovornost do ostalih članov ekipe, da dobro oddelaš svoj del naloge, saj so naloge posameznika povezane z ostalimi v skupini. Smo kot neka veriga, ko popusti en člen, se to pozna na celi skupini. Potrebno je veliko organizacije, veliko usklajevanja različnih mnenj, naučiš se odgovornosti do sebe in do drugih. Celotno projektno delo poteka v angleškem jeziku, na ta način tudi nadgrajujemo svoje strokovno znanje, naučiš se strokovnih izrazov, tudi poročanje poteka v angleškem jeziku. Gradivo, ki je nastalo, je zavedeno v Cobbis-u, tako da lahko vsak preveri rezultate našega dela.

Predstavi nam še praktično usposabljanje, ki poteka v v tretjem letniku in ga študenti opravljate v gospodarski dejavnosti. Zakaj je praksa v realnem delovnem okolju koristna za študenta?
Praksa v podjetju poteka šest tednov v gospodarskem sektorju na področju okolja. Praksa je super, med drugim se naučiš delovnih navad, pridobiš delovne izkušnje, nova znanja in postaneš bolj odgovoren. To je krasna priložnost, da mogoče bolje spoznaš področje, na katerem bi rad delal v prihodnje.

Sodeloval si tudi pri drugih projektih. Povej nam kaj več o študentskem projektu ŠIPK – študentski inovativni projekti za družbeno korist, ki potekajo v sodelovanju z negospodarskim sektorjem – kaj so bile glavne koristi tovrstnega sodelovanja?
Projekt smo izvajali študentje različnih fakultet Univerze v Novi Gorici v sodelovanju s Športnim društvom Sonček. Cilj projekta je bil, da bi študentje aktivno prestavili pomembne ekološke vsebine otrokom, ki so se udeležili poletnih taborov. Tudi tukaj smo delovali kot ekipa študentov z različnih področij. Učinek projektnega dela – če je tim dober in sodeluje, se lahko ustvari nekaj res neverjetnega. Tukaj bi spet izpostavil odgovornost sodelujočih študentov, saj smo bili za sodelovanje plačani in zato se še toliko bolj zavedaš odgovornosti.

Kaj pa sodelovanje na projektu PKP – Po kreativni poti do znanja – sodelovanje z gospodarskim sektorjem? Kako je bila sestavljena ekipa sodelujočih, kaj je namen teh projektov, katera znanja, veščine si pridobil pri projektu?
Šlo je za podoben projekt, le da je smo sodelovali z gospodarskim sektorjem, v našem primeru s cementarno Salonit Anhovo. Cilj projekta pa je bil, kako iz odpadka, ki nastaja v cementarni, narediti nekaj uporabnega, poiskati neko alternativno možnost izrabe. Tudi pri tem projektu smo sodelovali študentje različnih fakultet Univerze v Novi Gorici.

Zakaj je sodelovanje študentov različnih študijskih smeri pri takih projektih koristno, kaj ustvarjajo te sinergije, kaj vse se naučiš?
Pri interdisciplinarnem delu se lahko naučiš tudi drugih vsebin, na primer, kako na določene projekte gledati tudi s finančnega vidika. Opaziš delo tudi ostalih članov ekipe. Ogromno je povezovanja, organizacije, naučiš se življenjskih stvari, da je potrebno najti neko vmesno pot med različnimi dejavniki, interesi, vsak predstavi svoj vidik, svoje mnenje in potem najti neko rešitev, ki bi bila primerna, znosna za vse.

Ali se ti zdi, da skozi razna sodelovanja študentje bolje spoznavajo sebe, kaj jih zanima specifična področja znotraj posamezne smeri, ki jih še toliko bolj pritegnejo?
Zagotovo, pri raznih projektih lahko začutiš, katero področje ti še bolj leži. Interdisciplinarnost, širina študija, zajame cel spekter okolja, voda zrak, živali. S to širino znanj lahko postaneš strokovnjak, ki zna pri svojih odločitvah pogledati na zadeve celostno in upoštevati vse dejavnike (vplivi na živali, rastline, človeka, na celoten ekosistem).

Kaj je specifika študija okolja na Fakulteti za znanosti o okolju?
Cel študij je izredno zanimiv, vsebine so zasnovane res zelo široko. Študentje se spoznamo z vsemi sferami okolja, s hidrosfero, atmosfero, imamo predmete, pri katerih spoznaš hidrologijo, geologijo, meteorologijo, biokemijo, res ogromno različnih predmetov, ki se vsi tičejo okolja, tako da začutiš to širino, veliko je povezovanja med različnimi predmeti. Okolje je povezovanje različnih dejavnikov, zrak, zemlja, voda.
Študij Okolja na Univerzi v Novi Gorici je drugačen od vseh ostalih študijev. Obstajajo študijski programi, ki so bolj naravnani na ekologijo, biodiverziteto, tehniško varstvo okolja, nekega takega programa, ki bi vse to skupaj zajel in hkrati študentu omogočil preko izbirnih predmetov in projektnega dela izbrati še druga specifična področja, ki te zanimajo, tega jaz na drugih univerzah nisem opazil. Univerza je razmeroma majhna, razmerje med profesorjem in študenti je izredno ugodno, tako tudi predavanja potekajo drugače, profesor se ti lahko posveti, vprašanja lahko postaviš kadar koli, skratka, nisi samo številka in to meni zelo ustreza. Vsi se počutimo kot del »univerzitetne družine«.
Rad bi izpostavil tudi prostor, tu je nek drugačen pridih, ki mi je všeč, jaz prihajam iz Ljubljane, kjer imamo meglo, pa slabo vreme, ampak ko pridem na Primorsko, nekako preklopim, da sem prišel študirat in pri tem zelo uživam.

Foto: Arhiv Klemen Levičnik