Poslovno-tehniška fakulteta

Mobilne tehnologije

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program prve stopnje Gospodarski inženiring

Cilji in kompetence

Cilj predmeta Mobilne tehnologije je predstaviti študentom sodobne tehnologije in storitve mobilnega računanja. Učni načrt je oblikovan tako, da študente spozna s teoretičnimi in praktičnimi koncepti ter jih usposobi za samostojno oblikovanje in razvoj aplikacij za mobilne naprave. Osvojena znanja bodo s pridom uporabljali pri reševanju problemov, za katere so potrebni bolj zahtevni pristopi.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Potrebna so osnovna znanja uporabe računalnika in programiranja.

Vsebina

1. Uvod

  • Cilji in namen predmeta
  • Predstavitev učnega programa
  • Predstavitev učnih pripomočkov, virov in načina dela
  • Predstavitev obveznosti študentov
  • Napotki in sugestije za študij

2. Osnovni pojmi

  • Mobilne/pametne naprave in njihove pomembnejše funkcije ter posebnosti v primerjavi z osebnimi računalniki (npr. geolokacijski, senzorski sistemi)
  • Kratka zgodovina mobilnih tehnologij
  • Vloga in pomen mobilnih tehnologij v gospodarskem inženiringu
  • Etični vidik uporabe mobilnih tehnologij

3. Mobilne tehnologije in storitve

  • Brezžična in mobilna omrežja

o Komercialna mobilna omrežja (v smeri proti 5G)

o Podatkovna omrežja

o Osebna omrežja (npr. Bluetooth)

o Sistemi identifikacije v omrežjih (npr. RFID, NFC)

  • Mobilne platforme (Android, iOS in druge)
  • Povezovanje mobilnih naprav s senzorski sistemi
  • Mobilno računanje v oblaku
  • Zagotavljanje varnosti mobilnih aplikacij

4. Programiranje aplikacij za mobilne naprave

  • Programski jeziki
  • Razvoj aplikacij za specifične platforme (Android, iOS in druge)
  • Medplatformski razvoj mobilnih aplikacij
  • Razvoj uporabniških vmesnikov za mobilne aplikacije

o Interakcija človek-računalnik

  • Orodja za programiranje, zaganjanje in razhroščevanje mobilnih aplikacij

Predvideni študijski rezultati

- Študenti bodo osvojili osnovne pojme oblikovanja in programiranja aplikacij za mobilne naprave na različnih mobilnih platformah.

- Sposobni bodo samostojno zapisati problem v obliki algoritma in pretvoriti algoritem v mobilno aplikacijo z uporabo sodobnih programskih orodij.

- Pridobili bodo osnovno razumevanje mobilnih sistemov in arhitektur.

- Sposobni bodo samostojnega reševanja realnih problemov s pomočjo mobilnih tehnologij in storitev.

Temeljna literatura in viri

Horton, J. (2018) Android Programming for Beginners : Build in-depth, full-featured Android 9 Pie apps starting from zero programming experience, 2nd Edition.

Hribar, U. (2007) Razvoj mobilnih tehnologij.

Vasja Vehovar (ur.) (2007) MOBILNE REFLEKSIJE. Založba FDV. ISBN 978-961-235-275-2.

E-gradiva (posredovana sproti na predavanjih in vajah glede na vsebino – video posnetki, odprto dostopni izobraževalni viri ipd.)

Načini ocenjevanja

Individualna ali skupinska seminarska naloga z ustnim zagovorom, kjer se preveri zmožnost izdelave mobilne aplikacije za izbran praktični problem. Pisni izpit, kjer se ocenjuje znanje temeljnih konceptov programiranja aplikacij za mobilne naprave ter zmožnost samostojnega reševanja krajših programerskih problemov. 50/50

Reference nosilca

Pridr. prof. dr. Bojan Cestnik, rang redni profesor , hab. področje računalništvo, je direktor podjetja za računalniški inženiring Temida in raziskovalec na odseku za Tehnologije znanja na Institutu Jožefa Stefana v Ljubljani. Iz računalniških znanosti je doktoriral leta 1991 na Fakulteti za računalništvo Univerze v Ljubljani. Strokovno se ukvarja s področji informacijskih sistemov, ki temeljijo na znanju, modeliranjem poslovnih sistemov, sistemi za podporo odločanju, in računalniško podprtim učenjem. Rezultate svojega raziskovalnega dela predstavlja v revijah in na mednarodnih konferencah. Ima izkušnje z vodenem razvoja in vzdrževanja mnogih velikih projektov programske opreme za podporo poslovanja.

Izbrane objave:

CESTNIK, Bojan, FABBRETTI, Elsa, GUBIANI, Donatella, URBANČIČ, Tanja, LAVRAČ, Nada. Reducing the search space in literature-based discovery by exploring outlier documents : a case study in finding links between gut microbiome and Alzheimer’s disease. Genomics and computational biology, ISSN 2365-7154, 2017, vol. 3, no. 3, str. e58-1-e58-10, doi: 10.18547/gcb.2017.vol3.iss3.e58. [COBISS.SI-ID 30497575]

PEROVŠEK, Matic, KRANJC, Janez, ERJAVEC, Tomaž, CESTNIK, Bojan, LAVRAČ, Nada. TextFlows : a visual programming platform for text mining and natural language processing. Science of computer programming, ISSN 0167-6423, 2016, vol. 121, str. 128-152, doi: 10.1016/j.scico.2016.01.001. [COBISS.SI-ID 29549095]

CESTNIK, Bojan, BOHANEC, Marko, URBANČIČ, Tanja. QTvity : advancing students’ engagement during lectures by using mobile devices. V: RACHEV, Boris (ur.). CompSysTech’15 : proceedings of the 16th International Conference on Computer Systems and Technologies, June 25 – 26, 2015, Dublin, Ireland. New York: ACM. 2015, str. 334-341. http://dl.acm.org/citation.cfm?id=2812467&dl=ACM&coll=DL. [COBISS.SI-ID 29039143]

CESTNIK, Bojan, URBANČIČ, Tanja. Teaching supply chain management with the beer distribution game on mobile devices. V: CABALLERO-GIL, Pino (ur.). Proceedings. [S. l.: s. n.]. 2014, str. 111-117. [COBISS.SI-ID 3560187]

CESTNIK, Bojan, CHERNOGOROV, Fedor, KUKLIŃSKI, Slawomir, KRIŽMAN, Viljem. Framework for cognitive network implementation based on Cellar, Karaf, JADE and OSGi. V: BALANTIČ, Zvone (ur.), et al. Fokus 2020 : zbornik 33. mednarodne konference o razvoju organizacijskih znanosti = Focus 2020 : proceedings of the 33rd International Conference on Organizational Science Development. Kranj: Moderna organizacija. 2014, str. [1-8]. [COBISS.SI-ID 3009403]

PETRIČ, Ingrid, CESTNIK, Bojan, LAVRAČ, Nada, URBANČIČ, Tanja. Outlier detection in cross-context link discovery for creative literature mining. The Computer journal, ISSN 0010-4620, 2012, vol. 55, no. 1, str. 47-61, doi: 10.1093/comjnl/bxq074. [COBISS.SI-ID 1621243]

MACEDONI-LUKŠIČ, Marta, PETRIČ, Ingrid, CESTNIK, Bojan, URBANČIČ, Tanja. Developing a deeper understanding of autism : connecting knowledge through literature mining. autism res. treat., 2011, vol. 2011, 8 str. [COBISS.SI-ID 1916411]

PUR, Aleksander, BOHANEC, Marko, LAVRAČ, Nada, CESTNIK, Bojan. Primary health-care network monitoring : a hierarchical resource allocation modeling approach. Int. j. health plann. manage., 2010, vol. 25, no. 2, str. 119-135. [COBISS.SI-ID 23721255]

PETRIČ, Ingrid, URBANČIČ, Tanja, CESTNIK, Bojan, MACEDONI-LUKŠIČ, Marta. Literature mining method RaJoLink for uncovering relations between biomedical concepts. Journal of biomedical informatics, apr. 2009, vol. 42, no. 2, str. 219-227. [COBISS.SI-ID 929787]

CESTNIK, Bojan, KERN, Alenka, MODRIJAN, Helena. Semi-automatic ontology construction for improving comprehension of legal documents. Lect. notes comput. sci., 2008, lNCS 5184, str. 328-339. [COBISS.SI-ID 23096103]

PETRIČ, Ingrid, URBANČIČ, Tanja, CESTNIK, Bojan. Discovering hidden knowledge from biomedical literature. Informatica (Ljublj.), 2007, vol. 31, no. 1, str. 15-20, ilustr. [COBISS.SI-ID 634875]

LAVRAČ, Nada, CESTNIK, Bojan, GAMBERGER, Dragan, FLACH, Peter A. Decision support through subgroup discovery : three case studies and the lessons learned. Mach. learn.. [Print ed.], 2004, vol. 57, str. 115-143. [COBISS.SI-ID 18515239]

BOHANEC, Marko, CESTNIK, Bojan, RAJKOVIČ, Vladislav. Quasitative multi-attribute modeling and its application housting. Revue des systèmes de décision, 2001, vol. 10, str. 175-193. [COBISS.SI-ID 16555559]

CESTNIK, Bojan, SUŠNIK, Janko, BIZJAK, Breda. Computerised estimation of the compatibility of stresses and strains at work. Informatica medica slovenica, 1996, letn. 3, št. 1,2,3, str. 101-108. [COBISS.SI-ID 7897049]

Univerzitetna koda predmeta: 1GI039

Letnik: 2

Semester: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 30 ur
  • Vaje: 30 ur
  • Samostojno delo: 90 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: slovenski, angleški

Metode poučevanja in učenja:
poučevanje bo sestavljeno iz treh sklopov. prvi sklop bodo predavanja, kjer bodo predstavljene in razložene vse vsebine iz učnega programa. drugi sklop bo obsegal praktične laboratorijske vaje, kjer bodo študenti na predavanjih obravnavane vsebine uporabili v praktičnih problemih in programih. tretji sklop bo obsegal samostojno delo študentov v okviru katerega bodo morali sproti reševati domače naloge ter na koncu izdelati še seminarsko nalogo v obliki daljšega programa.