Poslovno-tehniška fakulteta

Načrtovanje odprtega izobraževanja

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program druge stopnje Načrtovanje in vodenje odprtega izobraževanja

Cilji in kompetence

Cilj predmeta je študente naučiti, kako razviti odprto izobraževalno rešitev, ki najbolje ustreza določenemu primeru ali scenariju (glede na uporabniške potrebe in zahteve), pri čemer se osredotoča na spodbujanje kakovostnih učnih izkušenj.

Študenti bodo pridobili naslednje kompetence:

- izdelati plan z aktivnostmi, viri, izborom ustreznih IKT orodij in potrebnim usposabljanjem za realizacijo predlaganih izboljšav,

- oblikovati prototip ali načrt učne izkušnje v kontekstu odprtega izobraževanja,

- razumeti razlike med načrtovanjem učne izkušnje v tradicionalnih izobraževalnih kontekstih in kontekstih odprtega izobraževanja,

- obvladovati načela, orodja in tehnologije za načrtovanje, pripravo vsebin, strukturiranje, analitiko in ocenjevanje v odprtem izobraževanju,

- obvladati, kako didaktična učinkovito prevesti v načrtovanje vsebine, metod in pristopov.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Razumevanje osnovnih konceptov in strategij odprtega izobraževanja ter didaktičnih modelov odprtega izobraževanja. Sposobnost uporabe orodij za računalniško urejanje vsebin, orodij za podporo komunikacije in sodelovanja, pripravljenost na delo v interdisciplinarni skupini.

Vsebina

Pri predmetu študenti najprej obdelajo osnove načrtovanja programov odprtega izobraževanja. Te vključujejo osnovne koncepte, strategije, modele ter prakse pri oblikovanju in uvajanju takih programov.

V nadaljevanju bodo preko online predavanj, samostojnega in skupinskega dela ter konkretnih projektov podrobneje spoznavali posamezna poglavja oblikovanja programov odprtega izobraževanja. Identificirali bodo konkretne potrebe (npr. v njihovi instituciji) in kreirali scenarij ter kontekst za razvoj tečaja ali platforme po principih odprtega načrtovanja (procesa in izdelka).

Naslednja poglavja bodo obdelana podrobneje:

  • Koncepti odprtega Izobraževanja
  • Didaktični in pedagoški principi pri odprtem izobraževanju
  • Prilagajanje vsebin in pristopa uporabniku
  • IKT platforme za podporo odprtemu izobraževanju
  • Orodja za oblikovanje in interaktivnost
  • Orodja in okolja za podporo komunikacij in ocenjevanja
  • Orodja za modificiranje, analizo in strukturiranje vsebin
  • Kriteriji kvalitete vsebin odprtega izobraževanja

Predvideni študijski rezultati

Po zaključku tega predmeta bodo študenti:

  • razumeli in obvladali kompleksnost načrtovanja odprtih izobraževalnih programov in tečajev,
  • sposobni konceptualizirati, strukturirati in načrtovati odprti izobraževalni program ali tečaj,
  • sposobni izbrati najprimernejša orodja in tehnologije za načrtovanje odprtega izobraževanja,
  • sposobni oblikovati zahteve in potrebe po ustreznih modelih za določene scenarije
  • sposobni razmišljati o osebni uspešnosti v smislu kakovosti in privlačnosti načrtovanega odprtega izobraževalnega programa ali tečaja.

Temeljna literatura in viri

Peters, S., & Deimann, M. (2013). On the role of openness in education: A historical reconstruction. Open Praxis, 5(1). https://doi.org/10.5944/openpraxis.5.1.23

Rathbone, C. H. (1972). Examining the open education classroom. The School Review, 80(4), 521–549.

Hannafin, M. (1992). Emerging technologies, ISD, and learning environments: Critical perspectives. Educational Technology Research and Development, 40(1), 49–63.

dos Santos, A. I., Punie, Y., & Muñoz, J. C. (2016). Opening up Education: A Support Framework for Higher Education Institutions (No. EUR 27938 EN). Seville: JCR. Retrieved from https://ec.europa.eu/jrc

Wedemeyer, C. A. (1973). Characteristics of Open Learning Systems: Report of the NAEB Advisory Committee on Open Learning Systems. New Orleans: NAEB. Retrieved from ERIC

Hodgkinson-Williams, C., & Arinto, P. B. (2018). Adoption and Impact of OER in the Global South. African Minds. Retrieved from http://www.africanminds.co.za/dd-product/adoption-and-impact-of-oer-in-the-global-south/

Bentley, T. (2010). Innovation and diffusion as a theory of change. In A. Hargreaves, A. Lieberman, M. Fullan, & D. Hopkins (Eds.), Second international handbook of educational change (pp. 29–46). Dordrecht, The Netherlands: Springer.

UNESCO/COL. (2011). Guidelines for Open Educational Resources (OER) in Higher Education. Vancouver: COL. Retrieved from http://oasis.col.org/handle/11599/60

Hilton III, J., Wiley, D., Stein, J., & Johnson, A. (2010). The four ‘R’s of openness and ALMS analysis: frameworks for open educational resources. Open Learning: The Journal of Open, Distance and e-Learning, 25(1), 37–44. https://doi.org/10.1080/02680510903482132

Amiel, T., & Soares, T. C. (2016). Identifying Tensions in the Use of Open Licenses in OER Repositories. The International Review of Research in Open and Distributed Learning, 17(3). https://doi.org/10.19173/irrodl.v17i3.2426

Načini ocenjevanja

  • Vmesne predstavitve (30%) • Zaključna predstavitev (30%) • Zaključno poročilo (40%)

Reference nosilca

Tanja Arh je docentka s področja poslovne informatike in ima več kot 15 let izkušenj na področju e-izobraževanja in uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) izobraževanja in poslovanja. Kot raziskovalka je bila 13 let zaposlena v Laboratoriju za odprte sisteme in mreže Instituta “Jožef Stefan”, kjer so bila glavna področja njenega raziskovanja e-izobraževanje, sodobna in inovativna orodja za prenos znanja na daljavo, upravljanje z znanjem, management znanja in organizacijsko učenje. Njeno raziskovalno delo je še danes tesno povezano z evropskimi raziskovalnimi programi. V preteklosti je bila nosilka več različnih nacionalnih in mednarodnih projektov s področja e-izobraževanja, uporabe ICT v visokem šolstvu in promocije znanosti, na primer projekta WeForYou (Meet and learn What Excellent science does For You and the society) iz 7. okvirnega programa EU, projektov e4VET Community Portal (Enhancing, Empowering and Emphasizing E-learning in Vocational Education and Training) in SELPRAF (Self-employment with e-Leaning based Practise Firms) iz programa Leonardo da Vinci. Kot raziskovalka je sodelovala tudi v mreži odličnosti PROLEARN (Network of excellence in professional learning), projektu iCamp (Innovative, inclusive, interactive & intercultural learning campus) iz 6. okvirnega programa EU in projektu iCoper (Interoperable Content for Performance in a Competency-driven Society) iz programa eContentplus. Tanja Arh je nosilka predmeta E-poslovanje na Poslovno-tehniške fakultete na Univerzi v Novi Gorici, nosilka predmetov Internetne tehnologije in aplikacije v procesih izobraževanja in Internetne tehnologije v poslovanju in izobraževanju na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. Sodeluje tudi s Pedagoško fakulteto Univerza v Mariboru in DOBO, Fakulteti za uporabne poslovne in družbene študije. Njena bibliografija obsega preko 100 znanstvenih in strokovnih člankov, referatov na znanstvenih konferencah, poglavij v knjigah in knjig. Je članica Izvršilnega odbora Slovenskega združenja za projekti management. Kot direktorica je zaposlena v lastnem podjetju.

Univerzitetna koda predmeta: 2LOE03

Letnik: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 9

Obseg:

  • Predavanja: 30 ur
  • Vaje: 15 ur
  • Samostojno delo: 180 ur

Vrsta predmeta: obvezni

Jeziki: slovenski ali angleški

Metode poučevanja in učenja:
- predavanja z aktivnim sodelovanjem študentov (razlaga, diskusija, vprašanja in odgovori, študije primerov) - individualno in skupinsko raziskovalno in projektno delo - individualna in skupinska posvetovanja (razprava, dodatna pojasnila, obravnava specifičnih vprašanj)