Poslovno-tehniška fakulteta

Tehnologije za odprto izobraževanje

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program druge stopnje Načrtovanje in vodenje odprtega izobraževanja

Cilji in kompetence

Cilj predmeta je prikazati pregled in podati osnove tehnologij za podporo procesov v izobraževanju. Študenti bodo spoznavali, preučevali in evalvirali različne tehnologije s ciljem ugotavljanja kako, kdaj in v katerih primerih lahko take tehnologije pripomorejo pri izvajanju tradicionalnega, kombiniranega in online izobraževanja.

Študenti bodo pridobili naslednje kompetence:

- sposobnost planiranja, izbora, vključitive in evalvacije ustrezne tehnologije v izobraževalni proces,

- sposobnost samostojnih odločitev o izbiri najustreznejših učnih okolij za različne ciljne skupine v konkretnih izobraževalnih kontekstih,

- usposobljenost za izdelavo, tesiranje in vrednotenje rešitev odprtega izobraževanja (aplikacije, orodja, storitve, platforme)

- sposobnost samostojnega sestavljalnja različnih tehnologij za potrebe povečevanja učinkovitosti in privlačnosti učnih okolij.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Študenti morajo poznati osnove izobraževalnih procesov v odprtem izobraževanju, ki jih spoz-najo v predmetu Osnove odprtega izobraževan-ja v prvem semestru prvega letnika. Poznati morajo osnovna računalniška orodja ter njihovo uporabo pri komuniciranju in sodelovalnemu delu. Biti morajo pripravljeni za delo v med-narodnih in interdisciplinarnih skupinah.

Vsebina

Informacijske in komunikacijske tehnologi-je (IKT) odpirajo nove priložnosti in priča-kovanja na področju učenja in poučevanja. Ta predmet se osredotoča na razumevanje sodobnih tehnologij in njihove povezave s procesi v izobraževanju. Podrobneje bodo obdelana naslednja področja:

1. Osnove definicije, tipi, strukture in pri-meri z IKT podprtih učnih okolij (plat-forme in arhitekture)

2. Priložnosti in izzivi pri uvajanju učnih okolij

3. IKT v razredu, vseprisotne in mobilne tehnologije

4. IKT za sodelovalno učenje

5. Medijske tehnologije in večpred-stavnost

6. Orodja za pripravo digitalnih vsebin za e-učenje

7. Tehnologije umetne inteligence v izo-braževanju, inteligentnih tutorskih sis-temih in adaptivnem učenju

8. Tehnologije iger za področje računal-niško podprtega izobraževanja

9. Analitika učenja/rudarjenje po podatkih učenja (tehnologije za preverjanje in ocenjevanje znanja)

10. Računanje učnih socialnih mrež in učnih modelov

Predvideni študijski rezultati

Ob uspešnem zaključku predmeta bodo študenti:

  • razumeli tehnologije in in bodo sposobni razlikovati med različnimi tipi učnih okolij,
  • sposobni oceniti primernost tehnologij in izbrati najbolj ustrezna učna okolja glede na specifični cilj (ciljna skupina, učne navade in želje,...),
  • razumeli principe oblikovanja in sestavljanja učinkovitih učnih okolij z ustreznimi tehnologijami in orodji.

Temeljna literatura in viri

Tim D. Green, Abbie H. Brown, The Educator’s Guide to Producing New Media and Open Educational Resources, Routledge; 1 edition (July 6, 2017)

Rajiv Jhangiani, Open: The Philosophy and Practices that are Revolutionizing Education and Science, Ubiquity Press (April 11, 2017)

Nick Rushby and Dan Surry , The Wiley Handbook of Learning Technology (Wiley Handbooks in Education), Wiley-Blackwell; 1 edition (April 25, 2016)

Gordon Lewis, Learning Technology (Language Education Management), Oxford University Press (April 10, 2017)

Načini ocenjevanja

  • Vmesne predstavitve • Zaključni pisni izpit, ki bo kombiniral teoretični del in praktični del, vezan na vzpostavljanje ustreznega učnega okolja

Reference nosilca

Suzana Loshkovska je leta 1988 diplomirala, leta 1992 pa magistrirala iz računalništva in avtomatizacije na Fakulteti za elektrotehniko v Skopju. Doktorirala je na Tehniški univerzi na Dunaju, Avstrija, leta 1995. Je redna profesorica računalništva in vodja Oddelka za programsko inženirstvo na Fakulteti za računalništvo in strojništvo, “Ss. Cirila in Metoda “ v Skopju. Kot raziskovalka in pedagoginja se ukvarja s programiranjem, vizualizacijo, interakcijo človek-računalnik, navidezno resničnostjo, vizulaizacijo v medicini in s tehnološko podprtim učenjem. Suzana Loshkovska ima več kot 25 let izkušenj s poučevanjem in mentoriranjem dodiplomskih in podiplomskih študentov na področjih programiranja, medicinske informatike, vsebinskega iskanja slik, vizualizacije in interakcije človek-računalnik. Prav tako ima več kot 10 let izkušenj pri razvoju in zagotavljanju kakovosti študijskih programov v visokem šolstvu. Kot mentorica se je takoj od začetka aktivno vključila v program Open Education for a Better World, kjer sodeluje v mednarodnih projektnih skupinah.

Univerzitetna koda predmeta: 2LOE05

Letnik: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 18 ur
  • Vaje: 12 ur
  • Samostojno delo: 120 ur

Vrsta predmeta: obvezni

Jeziki: slovenski ali angleški

Metode poučevanja in učenja:
predmet bo potekal kot kombinacija tradicionalnih predavanj, on-line predavanj, konzultacij, praktičnega dela ter skupinskega dela. študenti bodo tekom predavanj na lokaciji univerze v prvem delu predmeta spoznavali osnovne koncepte, metodologije ter pristope uvajanj tehnološko podprtih učnih okolij. v nadaljevanju bodo predavanja potekala na daljavo s pomočjo ikt v kombinaciji s tutorstvom in sodelovalnim delom. študenti bodo podrobneje spoznali didaktične metode, metodiko in pedagoške principe kot tudi pomen le teh v okolju sodelovanja in interakcije. ob koncu semestra se bodo študenti spet zbrali na univerzi, razčiševali potencialne nejasnosti, dobili odgovore na specifična vprašanja ter pregledovali rezultate skupinskega dela. pomemben del predmeta bo posvečen praktičnemu delu na daljavo, ki bo študentom pomagalo pri izboru in obvladovanju primernih orodij. pri tem bo posebna pozornost posvečena ustreznim didaktičnim pristopom in kako jih upoptevati pri oblikovanju vsebine, metod in pristopov. pri tem bodo študenti spoznali vrsto naprednih orodij za razumevanje vsebin in uporabnikov. 50% kontaktnih ur bo opravljenih v predavalnicah na lokaciji univerze, 50% pa preko spleta na daljavo.