Poslovno-tehniška fakulteta

Odprto izobraževanje in družba

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program druge stopnje Načrtovanje in vodenje odprtega izobraževanja

Cilji in kompetence

Cilj predmeta je prikazati in raziskati povezavo med odprtim izobraževanjem in gospodarskim razvojem, kulturnimi spremembami ter demokracijo.

Študenti bodo pridobili naslednje kompetence:

- sposobnost prepoznave in raziskovanja povezav med odprtim izobraževanjem in gospodarskim razvojem, kulturnimi spremembami in demokracijo,

- razumevanje odprtega izobraževanja kot zgodovinskega, globalnega in družbenega gibanja,

- zmožnost analize oziroma predvidevanja posledic v državi, lokalni skupnosti, organizaciji ali instituciji, ki v svojih politikah ali praksah uporablja načela odprtega izobraževanja,

- razumeli bodo teoretične temelje ciljev OZN in UNESCO za trajnostni razvoj, zlasti poziva k univerzalnemu, kakovostnemu izobraževanju,

- razumeli bodo povezavo med družbenimi cilji in dostopnostjo odprtega izobraževanja, temelječo na nižjih stroških in odprtih skupnostih ter praksah,

- znali bodo opredeliti in analizirati možne pozitivne in negativne spremembe obstoječih institucij ter razviti družbeno sprejemljive in inovativne uporabe odprtega izobraževanja,

- razumeli bodo odprto izobraževanje s perspektive različnih akterjev in geopolitičnih realnosti,

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Od študentov se pričakuje, da bodo sposobni prepoznati različne strategije za uporabo odprtega izobraževanja in opredeliti široko paleto odprto izobraževalnih projektov, bodisi vladnih, poslovnih ali izobraževalnih. Študenti morajo biti sposobni opredeliti javno dostopne podatkovne zbirke, poročila in primere, da bodo lahko analizirali dejanske in potencialne vplive odprtega izobraževanja na civilno družbo in njene institucije.

Vsebina

Pri tem predmetu bodo študenti preučili, kako in v kakšni obliki ter s katerimi omejitvami lahko odprto izobraževanje prispeva k družbe-nemu, gospodarskemu, političnemu in kultur-nemu razvoju, zlasti v okviru UNESCO ciljev trajnostnega razvoja (UNSECO SDGs). S preučevanjem izvajanja odprtega izobraževan-ja v različnih kontekstih, državah in institucijah bodo študenti pridobili pomemben pogled na potencial odprtega izobraževanja za družbene spremembe.

Natančneje bodo obravnavane naslednje teme:

  • Okviri za uporabo odprtega izobraževanja

a. Univerzalni dostop

b. Stroški / koristi

c. Ohranjanje kulture / jezik manjšine

  • Preučitev možnih posledic OI v različnih sce-narijih
  • Družbeni razred, rasa, spol – neenakost, neenakost in odprto izobraževanje
  • Delitev Sever / jug in njene geopolitične posledice
  • Masivni odprti online tečaji (MOOC), vi-sokošolsko izobraževanje, politika in družba

Predvideni študijski rezultati

Ob koncu predmeta bodo študenti znali:

- opisati cilje odprtega izobraževanja kot nosilca gospodarskega in socialnega napredka, vključno s cilji UNESCO za trajnostni razvoj,

- opredeliti politične, gospodarske in socialne ovire, neenakosti in razlike, povezane z doseganjem ciljev trajnostnega razvoja,

- opredeliti trenutne vplive na družbene razmere, zlasti v izobraževanju, in predvideti možne prihodnje učinke,

- opredeliti različne uporabe odprtega izobraževanja in odzive nanj s strani vlad, korporacij in nevladnih organizacij,

- Oblikovati vzorčni projekt odprtega izobraževanja, ki ustreza potrebam določenega sektorja civilne družbe.

Temeljna literatura in viri

Hodgkinson-Williams, C., & Arinto, P. B. (2018). Adoption and Impact of OER in the Global South. African Minds. Retrieved from http://www.africanminds.co.za/dd-product/adoption-and-impact-of-oer-in-the-global-south/

Daniel, J. (2012). Making Sense of MOOCs: Musings in a Maze of Myth, Paradox and Possibility. Journal of Interactive Media in Education. Retrieved from http://jime.open.ac.uk/2012/18

Grimmelmann, J. (2014). The Merchants of MOOCs. Seton Hall Law Review, 44, 1035–1049.

Weller, M. (2015). MOOCs and the silicon valley narrative. Journal of Interactive Media in Education, 2015(1). Retrieved from http://jime.open.ac.uk/articles/10.5334/jime.am/

Nyahodza, L., & Raju, R. (2017). Open Educational Resources within a Knowledge System for Achieving Quality Education SDG.

Warschauer, M. (2002). Reconceptualizing the digital divide. First Monday, 7(7). Retrieved from http://firstmonday.org

Miao, F., Mishra, S., & McGreal, R. (2016). Open educational resources: policy, costs, transformation. UNESCO Publishing.

McGreal, R. (2017). Special Report on the Role of Open Educational Resources in Supporting the Sustainable Development Goal 4: Quality Education Challenges and Opportunities. The International Review of Research in Open and Distributed Learning, 18(7).

Tomaševski, K. (2001). Removing obstacles in the way of the right to education (Right to education primers) (p. 51). Lund, Sweden: Raoul Wallenberg Institute.

Amiel, T. (2013). Identifying Barriers to the Remix of Translated Open Educational Resources.

International Review of Research in Open and Distributed Learning, 14(3), 126–144.

dx.doi.org/10.19173/irrodl.v14i1.1351

Wiley, D. (2007). On the sustainability of open educational resource initiatives in higher education. OECD. Retrieved from http://www.oecd.org/dataoecd/33/9/38645447.pdf

CERI. (2007). Giving knowledge for free: The emergence of open educational resources. Paris: OECD.

Načini ocenjevanja

  • Vmesne predstavitve • Zaključni projekt

Reference nosilca

Dr. Tel Amiel je profesor na Pedagoški fakulteti na Univerzi v Brasílii. Pred tem je vodil UNESCO katedro za odprto izobraževanje na Univerzi Campinas od 2014 do 2018. Deluje kot so-vodja pobude za odprto izobraževanje v Braziliji (aberta.org.br). Doktoriral je iz učnih tehnologij (University of Georgia) in bil gostujoči sodelavec/raziskovalec na Univerzi v Wollongongu, na Univerzi Stanford in Državni univerzi Utah. Trenutno se ukvarja s projekti, ki se osredotočajo na izboljšanje izobraževalnega procesa na podlagi podatkov, razumevanje organizacijskih ovir za uporabo novih medijev v šolah in spodbujanje odprtih virov in politik v visokem šolstvu. Ukvarja se z ustvarjanjem in upravljanjem izobraževalnih virov na odprti univerzi v Braziliji in z ustvarjanjem odprtih izobraževalnih virov v portugalskem jeziku. Vključen je v projekt “MITA: Zemljevid pobud odprtega izobraževanja” in v projekt, ki se ukvarja z vlogo in potencialom odprtih univerzitetnih občinskih centrov, ki povezujejo formalno in neformalno izobraževanje.

Podrobnejše informacije so na: https://educacaoaberta.org/en/pessoas/tel-amiel/

Univerzitetna koda predmeta: 2LOE21

Letnik: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 15 ur
  • Vaje: 15 ur
  • Samostojno delo: 120 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: slovenski ali angleški

Metode poučevanja in učenja:
- predavanja z aktivnim sodelovanjem študentov (razlaga, diskusija, vprašanja in odgovori, študije primerov) - individualno in skupinsko raziskovalno in projektno delo, seminarske naloge - individualna in skupinska posvetovanja (razprava, dodatna pojasnila, obravnava specifičnih vprašanj) - sodelovanje na daljavo z uporabo sodobne informacijske tehnologije - študenti bodo sestavili kritično poročilo z analizo uporabe principov oe v politikah ali praksah države, lokalne skupnosti, organizacije ali institucije. - 50 % kontaktnih ur bo izvedenih v razredu na lokaciji univerze, 50 % pa online preko spleta.