Goriška brda

Na skrajnem zahodu Slovenije leži majhna pokrajina Brda. Čudovita dežela, ki jo je državna meja razdelila med dve državi, se razprostira med reko Sočo na jugovzhodu in rečico Idrijo na severozahodu. Od Korade in Sabotina se pokrajina pahljačasto znižuje, dokler se valujoči griči ne zlijejo v Furlansko nižino. Briški griči so svojevrstni, saj so en sam vinograd in sadovnjak, na skoraj vsakem pa najdemo strnjeno vas s cerkvico.

Brda so po geološki zgradbi tipična flišna pokrajina, kjer se izmenjujejo plasti laporja, peščenjaka in gline. Rodovitna prst, ugodna klima, dolga tradicija in pridne roke briških kmetov so deželico spremenile v pravi raj. Na položnih in tudi strmih prisojnih pobočjih se v lepih terasah bohotijo vinogradi, sadovnjaki in že redki ostanki starih ˝brajd˝, ki dajejo pokrajini poseben čar v vseh letnih časih. Prvi spomladanski gost vseh slovenskih tržnic so prav briške češnje. V Brdih imajo češnje posebno vlogo. Kmetu predstavljajo prvi letni dohodek in od njih so bile nekoč odvisne cele družine. Briške češnje so bile znane že na dunajskem dvoru. Poleti dozorijo breskve, ki predstavljajo največji delež briškega sadja. Tu odlično uspevajo še marelice, hruške, jabolka, fige, češplje in kaki. V Brda se počasi vračajo tudi oljke, ki jih je bilo nekoč kar veliko, a jih je uničila velika pozeba konec dvajsetih let prejšnjega stoletja. Vinsko trto so v Brdih gojili že od nekdaj, danes obsegajo vinogradi okrog 1800 hektarjev. Najbolj znana briška bela vina so: Rebula, Tokaj, Beli Pinot, Sivi Pinot, Chardonnay in Sauvignon, med rdečimi pa Merlot in Cabernet Sauvignon. Velik preobrat tako v vinogradništvu kot vinarstvu so Brda doživela po drugi svetovni vojni, ko je začela delovati sodobna vinska klet na Dobrovem. Zadnja leta se vse bolj uveljavljajo številni zasebni kletarji.

Brda niso samo dežela sadja in vina, pač pa v svojih nedrih skrivajo številne kulturne znamenitosti. Vsa Brda vidite kot na dlani, če se povzpnete na 23 metrov visok razgledni stolp v Gonjačah, ki je hkrati osrednja točka Brd. Tu se odpre prelep razgled na Furlanijo vse do morja, na Julijske in Kamniške Alpe, Dolomite, Trnovski gozd, Vipavsko dolino in Kras. Pod stolpom je postavljen spomenik v spomin na žrtve druge svetovne vojne. V upravnem središču Brd, na Dobrovem, najdemo renesančni grad iz 17. stoletja, ki se je ohranil v skoraj nespremenjenem videzu. Danes se v gradu odvijajo številne kulturne prireditve. V grajski kleti je urejena enoteka z vini briških vinarjev. Dobravski grad pa ni edini grad v Brdih. V Vipolžah najdemo kar dva, pomembnejši, ki je na vzhodnem delu vasi, je iz 11. stoletja. Skorajda na vsakem briškem griču, sredi strnjene vasi, najdemo cerkvico. Pogled pritegnejo cerkveni zvoniki, ki spominjajo na majhne utrdbe. V mnogih Briških cerkvah lahko odkrijemo neizmerna bogastva. V cerkvi Svetega Križa v Kojskem je domala v celoti ohranjen gotski krilni oltar iz leta 1515. Na drugi strani Brd, v Golem Brdu pa je v cerkvici Marije na jezeru ohranjen poznogotski stranski oltar Žalostne Matere božje. Ena najlepših vasi v Brdih, Šmartno, je kar sama po sebi kulturni spomenik. Šmartno je vse do danes ohranilo znake stare, utrjene, mediteranske vasi. Vas je zgrajena na ostankih starega rimskega oporišča. Obzidje s stolpi, ki je varovalo vas v času turških upadov, je iz prve polovice 16. stoletja.

Brda so vsekakor edinstven mozaik lepote pokrajine, biserov arhitekture in pridnih ljudi.

TIC Nova Gorica