Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo

Botanika

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program Vinogradništvo in vinarstvo I. stopnja

Cilji in kompetence

Študent spozna osnove botanike (morfologije, sistematike, geobotanike rastlin).

Poudarek je na spoznavanju zgradbe in delovanja višjih rastlin ter na poznavanju

domačih uporabnih rastlin in plevelov. Od nižjih rastlin (enoceličarji in steljčnice)

spozna le značilne, pomembnejše predstavnike.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Predznanje ni potrebno. Predmet je osnova za razumevanje snovi iz fiziologije rastlin, vinogradništva, mikrobiologije, trsničarstva in selekcije vinske trte ter patologije rastlin.

Vsebina

PREDAVANJA

  • citologija: celica; rastlinska celica; protoplazma (elementarna in molekularna zgradba, lastnosti); citoplazma, citoplazmatske diferenciacije in celični organeli; celično jedro in delitev celice; plastidi (vrste, zgradba in delovanje); mitohondriji; ergastične tvorbe – vključki v protoplastu in izločki; vakuole in njihova vsebina; vodna vakuola kot osmoregulator rastlinske celice; vključki v plastidih in vakuolah; celična stena (nastanek, zgradba in naloge)
  • histologija: osnovni tipi rastlinskih celic in organizacije rastlinskega telesa; tvorna tkiva (apikalni, zaostali in sekundarni meristemi, meristemoidi); trajna tkiva (vrste in nastanek); osnovna tkiva (asimilacijski, založni, lesni parenhimi); krovna tkiva (epiderm, eksoderm, endoderm, periderm); diferenciacije povrhnjice in osnove delovanja listnih rež; oporna tkiva (kolenhimi, sklerenhimi, skleride); prevajalna tkiva (hadrom, leptom; žile, les, lubje); osnove o prevajanju po ksilemu in floemu; absorbcijska in izločalna tkiva
  • morfologija in histologija brsta (korma): primarna zgradba stebla, rast, razraščanje; sekundarna debelitev stebla, les, lubje (sekundarna skorja in ritidom); list (vrste listov, zgradba, namestitev in rast); primarna zgradba korenine; vrste koreninskih sistemov, rast korenine in mikoriza; sekundarna debelitev korenine; metamorfoze rastlinskih organov; prilagoditve na vodo, svetlobo, temperaturo in način prehranjevanja; življenjska doba.
  • razmnoževanje rastlin: spolno, nespolno; cvet, seme, plod, kalitev; sporofit, gametofit, metageneza;
  • sistematika: osnove taksonomskega razvrščanja rastlin; pregled taksonomske razdelitve rastlin in najvažnejše karakteristike glavnih rastlinskih skupin; pregled važnejših skupin gliv, embriofitov, predvsem semenk.
  • ekologija in geobotanika: osnove ekološke skupine rastlinskih vrst v vinogradih, vrste, ki se uporabljajo pri zatravljanju.

VAJE

  • Pri laboratorijskih vajah spozna študent osnovne tipe rastlinskih celic, tkiv in organov višjih rastlin, seznani se z načinom determinacije rastlin in spozna značilne predstavnike domače flore s poudarkom na spoznavanju za kmetijstvo pomembnejših rastlinskih skupin še posebej vinske trte in vinogradniških plevelov.

TERENSKE VAJE

  • Na terenskih vajah študent spoznava in nabira rastline za obvezni herbarij (poudarek na vinogradniških plevelih in rastlinah primernih za zatravljanje vinogradov) in spoznava zunanjo morfologijo rastlin.

Predvideni študijski rezultati

Študenti bodo sposobni uporabljati pridobljeno osnovno znanje botanike pri drugih predmetih študija. Poleg tega pa bodo lahko uporabljali to znanje tudi na svojem strokovnem področju. Znanje pa bo pripomoglo tudi k njihovem razumevanju narave in procesov v njej.

Temeljna literatura in viri

Kranjčič, B. 2002. Botanika. Univerza v Mariboru, Višja agronomska šola. Maribor.

Dremastia, M. 2010. Pogled v rastline. 2. izd. Ljubljana: Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana.

Martinčič, A.; Wraber, T.; Jogan, N.; Ravnik, V.; Podobnik, A.; Turk, B.; Vreš, B. 2007. Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije.

Bresinsky, A., Koerner, C., Kadereit, J.W., Neuhaus G., Sonnewald U. (eds.) 2008. Strassburger Lehrbuch der Botanik. Spectrum, Stuttgart,

Načini ocenjevanja

Obvezna udeležba pri laboratorijskih in terenskih vajah, kolokvij iz vaj, pisni in ustni izpit. Zaključna ocena predmeta je sestavljena iz ocene oddanih izdelkov: slike laboratorijskih vaj (7%) in herbarija (10%); kolokvija 33% (vaje skupaj 50 ) in izpita iz predavanj 50.

Reference nosilca

Izr.prof. dr. Andraž Čarni je izredni profesor za področje Ekologija. Je zunanji sodelavec Univerze v Novi Gorici, zaposlen na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske znanosti in umetnosti v okviru Biološkega inštituta Jovana Hadžija.

Izbrane objave

Šilc, U., Vrbničanin, S., Božić, D., Čarni, A. & Dajić Stevanović, Z. 2009. Weed vegetation in the north-western Balkans : diversity and species composition. Weed Research 49: 602-612.

Zelnik, I., Šilc, U., Čarni, A. & Košir, P. 2010. Revegetation of motorway slopes using different seed mixtures. Restoration ecology 18: 449-456.

Čarni, A., Juvan, N., Košir, P., Marinšek, A., Paušič, A. & Šilc, U. 2011. Plant communities in gradients. Plant Biosystems 145 (suppl. 1): str. 54-64.

Zelnik, I. & Čarni, A. 2013. Plant species diversity and composition of wet grasslands in relation to environmental factors. Biodiversity and conservation 22: 2179-2192.

Čarni, A., Matevski, V., Šilc, U. & Ćušterevska, R. 2014. Early spring ephemeral therophytic non-nitrophilous grasslands as a habitat of various species of Romulea in the southern Balkans. Acta botanica Croatica 73: 1-23.

Univerzitetna koda predmeta: 1VV102

Letnik: 1

Semester: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

Asistent:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 40 ur
  • Vaje: 15 ur
  • Terenske vaje: 5 ur
  • Samostojno delo: 120 ur

Vrsta predmeta: predavanja, laboratorijske vaje, terenske vaje

Jeziki: slovenski

Metode poučevanja in učenja:
poučevanje s predavanji v predavalnici z uporabo projektorja. laboratorijske vaje v mikroskopirnici terenske vaje potekajo v vinogradu.