Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo

Mikrobiologija v sodobni pridelavi grozdja in vina

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program Vinogradništvo in vinarstvo II. stopnja

Cilji in kompetence

Obvladovanje biologije mikroorganizmov, pomembnih za sodobno vinogradništvo in vinarstvo ter uporabo biotehnologije v sodobnem vinarstvu. Pridobiti sposobnost kritične evalvacije znanstvenih rezultatov in ocene prenosljivosti novih znanj s tega področja v prakso.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Potrebno je predhodno znanje iz nekaterih poglavij splošne mikrobiologije, biokemije in osnov vinarstva in vinogradništva.

Vsebina

Uvod v biologijo mikroorganizmov, ki so pomembni za naravne ekosisteme, ki so povezani s pridelavo vino; ter uporaba mikrobne biotehnologije z namenom povečanja hranilne vsebnosti, kakovosti in varnosti alkoholnih pijač na osnovi grozdja.

Mikrobiološke vsebine, ki se navezujejo na pridelavo grozdja in vina: mikrobna rast, viri energije in prehranske zahteve; zgradba in funkcija mikroorganizmov; klasifikacija in identifikacija; ekologija in biodiverziteta; interakcije med mikroorganizmi in okoljem, vključno z rastlinami in živalmi.

Za pridobitev strokovnih znanj in praktičnih izkušenj, ki so povezana s fiziologijo in biokemijo rasti kvasovk in bakterij tekom vinske fermentacije pa do ohranjanja, bodo obravnavani tudi vidiki mikrobne kontrole od dozorevanja in trgatve grozdja pa do stekleničenja vina.

Biotehnološke vsebine, ki se navezujejo na proizvodnjo vina: razvoj fermentacijskih, encimskih tehnologij in tehnologij genetskega inženirstva mikroorganizmov, ki so pomembni za proizvodnjo vina.

Obravnavana bo tudi z grozdjem/ vinom povezana diverziteta mikroorganizmov, razprava se bo nato razširila in zajela tudi uvajanje sodobnih biotehnoloških in molekularno bioloških pristopov v tehnologijo vina.

Obravnavana bo tudi vloga skupnosti, medijev in vlade pri zagotavljanju varnih, etičnih in trajnostnih biotehnoloških rešitev.

Pregled aktualne problematike in najnovejših znanstvenih dosežkov s področja, ocena prenosljivosti iz eksperimentalne v pilotno skalo in nato v proizvodnjo.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:

  • opisati zgradbo in funkcijo mikroorganizmov, ki so povezani s pridelavo grozdja in naravnim ekosistemom
  • pojasniti vlogo in pomen mikroorganizmov v pridelavi grozdja in vina
  • načela prepoznavanja in razvrščanja mikroorganizmov
  • rast in razmnoževanje mikroorganizmov
  • koristne in škodljive aktivnosti mikroorganizmov v pridelavi grozdja in vina
  • procesi vključeni v prepoznavanje in manipulacijo ključnih skupin mikroorganizmov
  • uporabljati terminologijo, ki ustreza področju biotehnologije, pravilno in kontekstualno
  • uporabiti vrsto biotehnoloških rešitev za izboljšanje kakovosti in trajnosti pridelave grozdja in vina za prihodnje generacije
  • izvesti, analizirati in interpretirati rezultate poskusov ter učinkovito komunicirati o tem v pisnih poročil
  • izkazati učinkovito ravnanje informacijske in komunikacijske sposobnosti ter sposobnosti za delo v timu

Temeljna literatura in viri

  • Fleet G.H. (1993) Wine Microbiology and Biotechnology. CRC Press
  • Ribereau-Gayon P., Dubourdieu D., Doneche, B. and Lonvaud, A. 2007. Handbook of Enology (Volume 1): The Microbiology of Wine and Vinifications. Wiley.
  • Pitt J. and Hocking A.D. (2009) Fungi and Food Spoilage (3rd edn.) Springer.
  • Fugelsang K.C. and Edwards C.G. (2010) Wine Microbiology: Practical Applications and Procedures (2nd edn.). Springer.
  • Santiago A.C., Munoz R., Garcia R.G. (2011). Molecular Wine Microbiology. Academic Press.
  • Food Biotechnology – Microogranisms, 1995, Ed. Hui, Y.H./Khachatourianus, G.G. New York
  • Raspor,P.ur.1996. Biotehnologija, Osnovna znanja, BIA d.o.o. Ljubljana, 815 s.
  • Izročki predavanj
  • Moodle učilnica

Načini ocenjevanja

Pisni izpit (60%), Seminarska naloga (10%), Pisno in ustno poročilo iz vaj (20%), Aktivno sodelovanje v predmetu (10%)

Reference nosilca

Doc. dr. Lorena Butinar

Docentka s področja mikrobiologije na UNG.

Njena bibliografija iz katere je razvidne njene znanstvene in strokovne reference se nahajajo na strani SICRIS: http://www.sicris.si/public/jqm/search_basic.aspx?lang=slv&opdescr=search&opt=2&subopt=1&code1=cmn&code2=auto&search_term=Butinar%20Lorena

Iz vsega navedenega je razvidna njena strokovna in znanstvena usposoboljenost za nosilstvo in zvedbo predmeta.

Izbrane objave:

  • BUTINAR, Lorena, FRISVAD, Jens Christian, GUNDE-CIMERMAN, Nina (2011). Hypersaline waters : a potential source of foodborne toxigenic aspergilli and penicillia. FEMS microbiology, ecology, ISSN 0168-6496, vol. 77, no. 1, str. 186-199, doi: 10.1111/j.1574-6941.2011.01108.x.
  • BUTINAR, Lorena, STRMOLE, Tadeja, GUNDE-CIMERMAN, Nina (2011). Relative incidence of ascomycetous yeasts in Arctic coastal environments. Microbial ecology 61: 832-843, doi: 10.1007/s00248-010-9794-3.
  • SIVILOTTI, Paolo, BUTINAR, Lorena, STERNAD LEMUT, Melita (2013). Leaf removal treatments as affecting Botrytis Cinerea occurance on Pinot Gris grapes from North Eastern Italy: results over four years of trials. V: QUEIROZ, Jorge (ur.). Proceedings, (Ciência e técnica vitivinícola, ISSN 0254-0223, vol. 28). Dois Porto: Estação vitivinícola nacional 28: 446-450.
  • STERNAD LEMUT, Melita, SIVILOTTI, Paolo, BUTINAR, Lorena, LAGANIS, Jana, VRHOVŠEK, Urška. Pre-flowering leaf removal alters grape microbial population and offers good potential for a more sustainable and cost-effective management of a Pinot Noir vineyard. Australian journal of grape and wine research, ISSN 1322-7130, 2015, vol. , no. 3, str. 439-450, ilustr., doi: 10.1111/ajgw.12148.
  • DASHKO, Sofia, ZHOU, Nerve, TINTA, Tinkara, SIVILOTTI, Paolo, STERNAD LEMUT, Melita, TROŠT, Kajetan, GAMERO, Amparo, BOEKHOUT, Teun, BUTINAR, Lorena, VRHOVŠEK, Urška, PIŠKUR, Jure. Use of non-conventional yeast improves the wine aroma profile of Ribolla Gialla. Journal of industrial microbiology & biotechnology, ISSN 1367-5435, 2015, vol. 42, issue 7, str. 997-1010. http://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10295-015-1620-y, doi: 10.1007/s10295-015-1620-y.

Univerzitetna koda predmeta: 2VV005

Letnik: 1

Semester: 1.

Nosilec predmeta:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 45 ur
  • Vaje: 25 ur
  • Seminar: 5 ur
  • Samostojno delo: 105 ur

Vrsta predmeta: obvezni

Jeziki: slovensko, angleško

Metode poučevanja in učenja:
predavanja z odprto razpravo, vključujoč problemsko učenje (v skupini, individualno) namen seminarske naloge je učinkovito pridobivanje in uporaba informacij ter komunikacijskih veščin. vaje (naloge) so namenjene dodatnemu utrjevanju obravnavane snovi na predavanjih, laboratorijske vaje pa omogočajo uporabo znanj in veščin, ki so bile obravnavana tekom predavanj, naloge pa povezujejo teorijo s prakso.