MPE
 
Večelektonske
fotoeksitacije
v atomu
g
g
g
g
g
 
Globoke dvojne
fotoeksitacije v
atomih (Ge..Rb)
g
g
g
g
g

g
 
g
g

g
g
g
g
 
Atomsko
absorpcijsko
ozadje
g

 

 

 

 

 

 

 



 

 

 

ZAKLJUČKI

Diskusija rezultatov

Zbrano gradivo vodi do nekaterih novih fenomenoloških zaključkov o večelektronskih fotoekscitacijah. Globlje razumevanje mehanizma teh procesov bo seveda mogoče šele po ustrezno podrobni teoretični obdelavi. Predvsem lahko ovrednotimo veljavnost nazorne predstave, na kateri je zasnovan model ''otresanja'' in po kateri potečejo ti procesi večstopenjsko prek učinka povprečnega potenciala. Ocenjujemo torej razmerje med učinkom povprečnega potenciala in neposredno korelacijo. Povedati je namreč treba, da te vrste zaključkov ni mogoče izpeljati iz prejšnjih meritev. Rezultati analognih meritev na različnih elementih so zaradi različne naravne širine, različne multipletne razmazanosti in tudi različnega razporeda dosegljivih vzbujenih stanj le slabo primerljivi. Enako nezadostna bi bila primerjava med različnimi vzbuditvami istega elementa nad robom K in n. pr. robom Llpo1. V tem primeru je glavna omejitev različna naravna širina: to je bržkone tudi razlog, da taka študija še ni bila opravljena.

Večelektronska vzbujena stanja ob fotoefektu v podlupinah L imajo praktično enako naravno širino. Prav tako lahko pričakujemo, da so korelacije med elektroni podlupin L in valenčnih elektronov zaradi vmesnega elektronskega oblaka razmeroma šibke in primerljive. Pogonski mehanizem večelektronskih ekscitacij bi bil torej učinek prek spremenjenega senčenja. Ta domneva vodi do razcepne slike večelektronskih ekscitacij: verjetnost za prehod je mogoče razmeroma točno razcepiti v produkt verjetnosti za fotoefekt v globoki lupini in verjetnost za dodatno vzbuditev, tako kot v sliki modela ''otresanja''. Preverljiva posledica te domneve je, da so večelektronski prispevki k absorpcijskemu preseku nad vsemi tremi podlupinami v glavnem podobni.

Obdelani podatki pričajo o nasprotnem. čeprav se relativne energije analognih vzbujenih stanj med tremi podlupinami ujemajo znotraj 1 eV, so verjetnosti za posamezne vzbuditve pri fotoionizaciji elektrona 2s drugačne od 2p. Pač pa popolna podobnost pojavov med obema podlupinama 2p kaže, da medelektronska interakcija ni odvisna od spina oziroma polne vrtilne količine, pač pa le od tirne vrtilne količine, oziroma od prostorske oblike valovne funkcije.

Vendar najdemo v spektrih tudi dokaze o obstoju skupine, ali bolje tipa procesov, za katere razcepna slika presenetljivo dobro velja. To so procesi v drobni strukturi h, ki ima v vseh treh podlupinah enak relativni delež. Mogoče si je predstavljati, da je v trielektronski vzbuditvi korelacija med zunanjima elektronoma tako močna, da določa energijski potek procesa, ne glede na osnovno vzbuditev. To sliko potrjuje tudi podobnost s presekom nad robom 4d. Obstaja možnost, da bi za neidentificirano drobno strukturo e, oziroma sklop d-e, v teoriji našli podobno razlago.

 

Zaključek

Sistematična raziskava kolektivnih učinkov v fotoabsorpcijskem preseku podlupin L ksenona ponuja obilico gradiva za teoretične analize. Pestrost večelektronskih struktur nad posameznim robom je zaradi naravne širine stanj sicer manjša kot v spektrih K argona in kriptona, zato pa so mogoče primerjave med podlupinami, ki osvetljujejo vpliv primarne vrzeli.  Dosedanji eksperimenti take primerjave niso omogočili.

Z energijsko analizo, ki je le potreben, ne pa zadosten pogoj za identifikacijo drobnih struktur, smo lahko pojasnili le manjši del zbranih podatkov, predvsem lege in širine resonančnih črt v spektrih. Za razlago njihovih moči bo potreben podroben račun prehodnih verjetnosti, ki vključuje tudi interference med reakcijskimi kanali. Posebej zanimiva je anomalno ostra resonanca  flpo1. Nasploh je zanimivo vprašanje zakaj se pri ksenonu pojavijo resonančne črte ob ekscitaciji lupine d, ki jih pri drugih elementih niso opazili.

Prvič je v absorpcijskih spektrih tudi odkrita večelektronska široka struktura, katere kolektivna narava je dokumentirana že v direktni, enoelektronski absorpciji. Novo razumevanje kolektivnih pojavov lahko pričakujemo od teoretične razlage kako in zakaj se taka močna korelacijska sklopitev reproducira pri različnih načinih vzbuditve. Mogoče je, da so nerazjasnjene zlite absorpcijske strukture v pričujočih
spektrih in v rezultatih preteklih meritev posledica podobnih procesov in bo novo razumevanje odprlo pot do razlage.


 

E-mail:iztok.arcon@p-ng.si
Last change: 07-Jun-2006