Izbire v praksi 1

Predmet se izvaja v programu:
Medijske umetnosti in prakse - 2. stopnja

Cilji in kompetence

Cilj tega modula je študentu ponuditi avtonomno izbiro in ga spodbujati, da razvije kompetence avtonomnega usmerjanja pridobivanja komplementarnih kompetenc, ki jih smiselno zahteva njegovo magistrsko delo oziroma individualni akademski interes, in to v interakciji s širšim strokovnim kontekstom.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Izbira kompetence, ki bo akreditirana v okviru Izbir v praksi, je le delno odvisna od procesa usmerjanja kompetenc znotraj modula Pot razvoja in nanjo mentorske odločitve ne vplivajo oziroma nima fiksnih obveznosti v študentovem izbranem nosilnem modulu. Izbira je tako prosto prepuščena študentu, v kolikor jo lahko argumentirano utemelji znotraj modula Pot razvoja in jo je mogoče ovrednotiti s konsistentnim poročilom (glej spodaj). Izbire zato nimajo vnaprej določenih pogojev za vključitev v delo (če to ni določeno v njihovih lastnih kurikularnih strukturah, npr. obvezni gradniki v podpornih modulih Teorija v praksi in Diskurzi v praksi).

OPOMBA: Podrobnejša razlaga razmerij in mehanizmov razvoja znotraj modulov (na ravni gradnikov modula) je podana v »SPLOŠNE OPOMBE O IMPLEMENTACIJI PODPORNIH MODULOV TEHNIKE V PRAKSI, DISKURZI V PRAKSI IN IZBIRE V PRAKSI« na dnu tega dokumenta.

Vsebina

Modul Izbire v praksi predstavlja tako imenovani »odprti del« kurikuluma, saj študentom prvega letnika (4 ECTS točke na semester) ponuja prosto izbiro katerekoli izmed manjših enot v modulih Tehnike v praksi in Diskurzi v praksi ali celo izbiro dodatnega Studio modula, vrednega 4 ECTS oziroma (v soglasju z vodjo modula Izbire v praksi) akreditacijo eksterno pridobljenih kreditov, ki ustrezajo področju in ravni študija. Program tako daje študentom možnost avtonomne izbire (ob hkratnem usmerjanju po Poti razvoja) individualnega poudarka znotraj kompetenčnih sklopov tehnik, diskurzov oziroma produkcijskega managementa (ki je vsebovan v modulu Diskurzi v praksi) ali izven programa.

Podobno kot pri modulih Tehnike v praksi in Diskurzi v praksi (glej opombo na dnu dokumenta) se izbire, ki sestavljajo vrednost kreditnih točk in mikro-kompetenc v tem modulu ovrednotijo skupaj s študenti in mentorji v modulu Pot razvoja. Kljub temu pa obstaja pomembna razlika, saj lahko študent v tem modulu sam sprejme končno odločitev o tem, katere dejavnosti so skladne z njegovimi osebnimi usmeritvami (in jih kot take argumentira), pri tem pa izbira med dejavnostmi modulov Tehnike v praksi, Diskurzi v praksi ali Studio oziroma iz drugih študijskih programov in ne nazadnje tudi z izven-študijskih področij, kjer zbira neformalne in priložnostne učne izkušnje. Izbira je sprejemljiva, v kolikor jo lahko študent (vnaprej) argumentira in kasneje o njej konsistentno poroča ter reflektira pridobljene izkušnje. Za neformalne in priložnostne učne izkušnje mora študent predložiti ustrezna dokazila.

SPLOŠNA OPOMBA o implementaciji podpornih modulov Tehnike v praksi, Diskurzi v praksi in Izbire v praksi:

V celotnem trajanju študija, od prvega do četrtega semestra, študentje izbirajo številne manjše izvedbene enote (gradnike modulov), ki jim ob upoštevanju začetnih veščin in znanj dajejo kompetence, potrebne za končni magistrski projekt, in so delno odvisne od njihove izbire nosilnega modula ter se v okviru modula Pot razvoja določajo v soglasju s strokovnim mentorjem.
Te podporne programe izbirajo v okviru treh podpornih modulov, imenovanih:
Tehnike v praksi
Diskurzi v praksi
Izbire v praksi

Ti moduli so obvezni, kar pomeni, da morajo študenti pri vsakem pridobiti določeno minimalno oziroma optimalno število ECTS točk, a na podlagi potreb svojega nosilnega modula (področja produkcije) sami izberejo, katere gradnike modulov znotraj podpornih modulov bodo izbrali.
Tako so na primer določeni gradniki modula Tehnike v praksi na podlagi produkcijsko specifične ustreznosti avtomatsko dodeljeni posamičnim nosilnim modulom. Izbira gradnikov modulov Tehnike v praksi, Diskurzi v praksi in Izbire v praksi se za vsakega študenta vedno izvede individualno po posvetovanju in potrditvi mentorja oziroma mentorjev, in sicer v okviru modula Pot razvoja.

Modul Izbire v praksi predstavlja tako imenovani »odprti del« kurikumuma, saj študentom prvega letnika (4 ECTS na semester) ponuja prosto izbiro katerekoli izmed manjših enot v modulih Tehnike v praksi in Diskurzi v praksi ali celo izbiro dodatnega Studio modula, vrednega 4 ECTS oziroma (v soglasju z vodjo modula Izbire v praksi) akreditacijo eksterno pridobljenih kreditov, ki ustrezajo področju in ravni študija. Program tako študentom daje možnost avtonomne izbire (ob hkratnem usmerjanju po Poti razvoja) individualnega poudarka znotraj kompetenčne skupine tehnik, diskurzov oziroma produkcijskega managementa (ki je vsebovan v modulu Diskurzi v praksi).

Nekateri programi oziroma gradniki modulov imajo poudarek na mobilnosti oziroma so osredotočeni na krajše delavnice ali strukturirani okrog mešane uporabe spletno podprtega učenja in kontaktnega izobraževanja v živo. Nekateri so tesno povezani z nosilnimi moduli v smislu posredovanja relevantnih veščin oziroma znanj, zato so v implementacijskem zaporedju ponujeni prioritetno (sistem pogojev za vključitev v izvedbo gradnike modulov je odvisen od posamičnih modulov).

Na voljo sta dva sklopa izvedbe v modulih Tehnike v praksi in Diskurzi v praksi: ZIMSKI in LETNI SKLOP (ki ustrezata ciklom zimskih in letnih semestrov). To omogoča združevanje študentov iz različnih semestrov (1. in 3., 2. in 4.) ter zagotavlja bolj vzdržno izvedbo programa.

Nekateri programi oziroma gradniki modulov zahtevajo specifične pogoje za vključitev. Pravočasno izpolnjevanje pogojev je ena izmed poglavitnih skrbi študentov, o kateri se sproti posvetujejo tako z vodjo nosilnega modula kot z mentorji in Ocenjevalnimi komisijami v modulu Pot razvoja, da lahko pridobijo vse zahtevane kompetence za uspešno dokončanje magistrskega projekta (v skladu s pogoji za vključitev v izvedbo gradnikov modulov, ki so odvisni od posamičnih modulov).

Podporni modul Tehnike v praksi vključuje gradnike, ki se osredotočajo na prakso in ponujajo neposredne delavnice pridobivanja tehnik in veščin. Vredne so po 2, 3 ali 4 ECTS točke.
Podporni modul Diskurzi v praksi vključuje gradnike, ki se osredotočajo na teorijo, zgodovino in kritiko in so strukturirani kot predavanja ali seminarji, vredni po 2, 3 ali 4 ECTS točke. Ta podporni modul v 1., 3. in 4. semestru vključuje tudi gradnike z dvema ECTS točkama, ki se osredotočajo na prakso in seminarje ter študentom podajajo ključne veščine za zbiranje sredstev, promocijo (v 1. semestru), prezentacijo, oblikovanje in upravljanje projektov ter distribucijo in prezentacijo.

Izbire v praksi je ločen, kumulativen modul, kjer študentje v skladu z zgoraj opisanimi načeli »odprtega kurikuluma« akreditirajo skupaj 8 ECTS točk (4 v prvem in 4 v drugem semestru).

V posamičnih semestrih se lahko število ECTS točk, ki jih pridobi študent, razlikuje, vendar je v modulih Tehnike v praksi, Diskurzi v praksi in Izbire v praksi za dokončanje študija predpisano minimalno in optimalno število ECTS točk, in sicer po semestrih:

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:
(Na koncu tega modula študent...)
× K1 ..razume pomen avtonomnega in samoiniciativnega pridobivanja komplementarnih kompetenc v kontekstu lastne akademske in strokovne poti.

Veščine:
(Študent...)
× S1 ..je sposoben samostojnega načrtovanja, spremljanja in reflektiranja lastnih odločitev pri prodobivanju kompetenc.

Temeljna literatura in viri

Obvezna:
Kot je določeno v okviru posamičnih izbir.

Priporočena:
Kot je določeno v okviru posamičnih izbir.

Načini ocenjevanja

Izbire v praksi je »odprti« del kurikuluma, v katerem lahko študenti zbirajo ECTS točke v dodatnih programih v modulih Tehnike v praksi in Diskurzi v praksi, ki jih nudijo druge univerze, oziroma v dodatnem programu v modulu Studio. Študent se mora o izbiri vsebine programa, tako v podpornih modulih Tehnike v praksi in Diskurzi v praksi kot tudi v drugih nacionalnih ali mednarodnih programih, pred prijavo na izbrani program posvetovati z mentorjem v modulu Pot razvoja, ki mora izbiro potrditi. Študent mora v »odprtem kurikulumu« zbrati 8 ECTS točk, praviloma 4 v prvem semestru in 4 v drugem semestru. • Če izbira v okviru Izbir v praksi vključuje programe iz modulov Tehnike v praksi in Diskurzi v praksi, se ocenijo, kot je določeno v teh modulih. • Če izbira v okviru Izbir v praksi vključuje kakršnekoli izvenštudijske programe, mentor poti razvoja potrdi kreditno vrednost oziroma da (prevede) končno oceno na osnovi študentovega izpolnjevanja predpisanih obveznosti in nalog ter formalne dokumentacije. Oceno tako sestavljata: - poročilo o izkušnji (daljši esej) - v primeru akreditacije »neformalnih in priložnostnih učnih izkušenj« mora poročilo vsebovati tudi strukturirane priloge z ustreznimi dokazili

Reference nosilca

BOŠTJAN POTOKAR je dekan Akademije umetnost Univerze v Novi Gorici. Soustanovitelj KD Galerije GT in Šole uporabnih umetnosti Famul Stuart ter njen vodja od l. 1994. Koordiniral je številna sodelovanja šole v slovenskih in mednarodnih partnerstvih. Diplomiral je na oddelku za kiparstvo Akademije likovnih umetnosti Univerze v Ljubljani. Kot vizualni umetnik je svoja dela predstavljal v različnih galerijah, na simpozijih in delavnicah, je tudi scenograf (z Rene Rusjan) in nagrajen pisatelj.

IZBRANE RAZSTAVE IN PROJEKTI 2012 – 2007
2012 Chiang Mai Art Centre, Thailand (residency and exhibition)
2011 - Slovenski kulturni praznik - Prešernova proslava 2011 scenografija (skupaj z Rene Rusjan) režija Neda R. Bric, Cankarjev dom, Ljubljana 7. 2. 2011
2010 - Dan upora proti okupatorju - državna proslava, scenografija (skupaj z Rene Rusjan) režija Neda R. Bric, SNG Nova Gorica 26. 4. 2010
2010 - HOMMAGE SEDMA VRSTA - drama treh dejanj v sedmih prizorih (nominacija za izvirno dramsko besedilo, ki naj bi se navdihovalo v ustvarjalnosti in življenju Danila Kiša natečaj je razpisalo Kraljevsko gledališče Zetski dom iz Cetinja za pisce v jezikih držav nekdanje Jugoslavije)
2009 - EDA - Zgodba bratov Rusjan, scenografija (skupaj z Rene Rusjan) gledališka predstava Nede R. Bric, produkcija Slovensko Mladinsko gledališče