Temeljne zgodovinske znanosti

Cilji in kompetence

Poglavitni cilj predmeta je priprava študentov na samostojno delo z originalnimi zgodovinskimi viri.
Pri tem predmetu študentje razvijajo predvsem naslednje kompetence:
branje srednjeveških latinskih pisav, poznavanje strukture in funkcije različnih zgodovinskih virov, poznavanje različnih zgodovinskih koledarskih sistemov, spoznavanje načinov in metodologije objavljanja zgodovinskih virov.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Študij se po vertikali navezuje na znanja, ki so jih študenti pridobili v prvih dveh letnikih , pogoj za uspešno vključitev v delo je obvladovanje izbirnega tujega jezika (nemščine ali latinščine). Po horizontali se povezuje predvsem s predmeti Arhivistika, Kultura fevdalizma in Kulturna zgodovina slovenskega prostora.

Vsebina

Latinska paleografija - teoretični problemi in vaje iz branja dokumentov.
Diplomatika - spoznavanje temeljnih načel ter relevantnih vrst javnih in zasebnih dokumentov, njihove strukture in zakonitosti.
Kronologija – koledarski sistemi srednjeevropskega in mediteranskega prostora.
Osnove heraldike in sfragistike.
Historična metrologija – sistemi utežnih, dolžinskih, prostorninskih in ostalih mer v slovenskem prostoru.
Historična topografija – priročniki in temeljni virov ter načini identifikacije toponimov v zgodovinskih virih.
Ekdotika - načini in metodologija objavljanja zgodovinskih virov.

Predvideni študijski rezultati

Študenti so sposobni uporabljati originalne zgodovinske vire pri zgodovinskih raziskavah; prebrati besedilo v stari pisavi, datirati dokument, ga analizirati (razbrati njegovo funkcijo in strukturo, določiti vrednost oz. relevantnost za dotično raziskavo) in ga umestiti v širši vsebinski kontekst.

Temeljna literatura in viri

– Stipišić, Jakov. Pomoćne povijesne znanosti u teoriji in praksi. Zagreb: Školska knjiga, 1972, 21985.
– Novak, Viktor. Latinska paleografija. Beograd: Naučna knjiga, 1952, 21981, 31991.
– Kos, Dušan. Pismo, pisava, pisar. Prispevek k zgodovini kranjskih listin do l. 1300. Gradivo in razprave 14. Ljubljana: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1994.
– Capelli, Adriano. Lexicon Abbreviaturarum. Dizionario di abbreviature latine ed italiane usate nelle carte e codici specilamente del medio evo. Milano: Ulrico Hoepli, 1899 (in še več izdaj do 1999).
– Erben, W., L. Schmitz-Kallenberg in O. Redlich. Urkundenlehre I (Allgemeine Einleitung zur Urkundenlehre; Die Kaiser- und Königsurkunden des Mittelalters). III. (Die Privaturkunden des Mittelalters). Handbuch der mittelalterlichen und neueren Geschichte IV. München – Berlin; Oldenbourg , 1907, 1911.
– Štih, Peter. Začetki in razmah listinskega pismenstva na ozemlju Slovenije do konca 11. stoletja. Zgodovinski časopis 57 (2003) , str. 279–290.
– Grotefend, Hermann. Taschenbuch der Zeitrechnung des deutschen Mittelalters und der Neuzeit. Hannover: Hahnsche Buchhaltung, 1891 (in še več izdaj do 2007).
– Otorepec, Božo. Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska matica, 1988.
– Vilfan, Sergij. Prispevek k zgodovini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljubljansko mero (16. – 19. stoletje). Zgodovinski časopis 8 (1954), str. 27–86.
– Vilfan, Sergej. Temelji in razvoj denarnih sistemov v slovenskih deželah do 17. stoletja. Zgodovinski časopis 40 (1986), str. 397–412.
– Trapp, Wolfgang. Kleines Hanbuch der Masse, Zahlen, Gewichte und der Zeitrechnung. Stuttgart: Reclam, 31992.

Načini ocenjevanja

Seminarska naloga in ustni izpit. Seminarska naloga je pogoj za opravljanje izpita.

Reference nosilca

Nosilka predmeta je habilitirana v naziv docentke za področje kulturne zgodovine.

Doc. Dr. Kaja Širok (št. 32751) , je direktorica Muzeja za novejšo zgodovino Slovenije, ter raziskovalka zgodovine obmejnega prostora. Ukvarja se z vprašanji odnosa med zgodovino in spominom, dominantnimi historičnimi naracijami ter osebnimi izkušnjami posameznika, s posebnim poudarkom na vprašanji dojemanja preteklih dogodkov v odnosu do današnega časa. Osredotoča se na teme nacionalizmov, muzejskih naracij, spominskih študij in različnih interpretacij o preteklosti.

Kaja Širok, PhD, works as the director of the National Museum of Contemporary History. Her research focuses on border regions, in connection to national historical narratives and memory studies inside the issues of identity formation, commemoriation, contested memories, (re)interpretations of history.

ŠIROK, Kaja. Kalejdoskop goriške preteklosti : zgodbe o spominu in pozabi, (Zbirka Kulturni spomin, knj. 2). Ljubljana: Založba ZRC, 2012.

GRABAR, Nika, ŠIROK, Kaja, VOVK, Martina. Parlament - tri zgodbe : arhitektura, umetnost, spomin. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2012.

ŠIROK, Kaja, PURG, Urška. (Re)interpretacije dediščine muzejskih zbirk : oblikovanje podob preteklosti v evropskem kontekstu. V: DOLŽAN ERŽEN, Tatjana (ur.), SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid (ur.), VALENTINČIČ FURLAN, Nadja (ur.). Interpretacije dediščine, (Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva, 48). Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 2014, str. 128-137, 279-280.

ŠIROK, Kaja: Museums Exibiting Europe (EMEE); Toolkit n.2
http://www.museums-exhibiting-europe.de/toolkit-manuals-activity-8/

ŠIROK, Kaja. Tujerodec : italijanska koncentracijska taborišča med spominom in pozabo. V: TOFFOLO, Davide. Italijanska zima. 1. izd. Ljubljana: Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011,

ŠIROK, Kaja. Kolektivni spomin, pričevalec in zgodovina : diskurzivne konstrukcije preteklosti. Acta Histriae, ISSN 1318-0185, 2012, letn. 20, št. 1/2, str. 137-150.
ŠIROK, Kaja. Identitete, zgodovina in dediščina prostora - prakse spominjanja in komemoracije na Goriškem v XX. stoletju. Acta Histriae, ISSN 1318-0185, 2012, letn. 20, št. 4, str. 631-646,
ŠIROK, Kaja. Spomin in pozaba na obmejnem območju : predstave o goriški preteklosti. Acta Histriae, ISSN 1318-0185, 2010, letn. 18, št. 1/2, str. 337-358
ŠIROK, Kaja. Okus spomina : refleksija na obdobje Zavezniške vojaške uprave v življenjskih zgodbah pričevalcev. V: ŠUŠTAR, Branko (ur.), HAKL SAJE, Maja (ur.). Zgodovina je slastna : kulturna zgodovina hrane. 100 let začetka prve svetovne vojne : programska knjižica. Ljubljana: ZZDS, 2014, str. 21.

ŠIROK, Kaja. Gradnja zgodovine, ustvarjanje spomina : vojni spomeniki v vojnah spomina = Building history, creating memory : war memorials in memory wars. V: HUREMOVIČ, Tina (ur.). Disonantna dediščina 20. stoletja = Dissonant heritage of the 20th century. [Ljubljana]: Forum slovanskih kultur: = Forum of Slavic Cultures, 2013, str. 34-35

ŠIROK, Kaja. Which history? Whose memory? : the power of memory in borderland identity making. V: The wages of nationhood : conflicts, compromises and costs : convention papers. [New York: Columbia University Press], 2012,

ŠIROK, Kaja. Commemoration and remembrance practices in Slovenia : adoption of Holocaust Remembrance Day and its discursive formation in everyday Slovene media. V: The holocaust in Yugoslavia : history, memory and culture - a reappraisal. [Jerusalem]: Yad Vashem, [2013],

(..)