Pomožne historično-filološke vede in njihove moderne tehnološke aplikacije

Cilji in kompetence

Študentje naj spoznajo praktičen pomen t. i. pomožnih (tudi „temeljnih“) historično-filoloških ved – zlasti ekdotike ali tekstne kritike, kodikologije in paleografije. Predmet predstavi nepogrešljivo vlogo teh ved pri dataciji, branju in razumevanju starejših primarnih virov slovenskega slovstva. Študentje naj bi zmogli brati in razumeti razne vrste rokopisov v slovenščini (17. in 18. stoletje) in deloma v nemščini (Kurrentschrift). Na koncu bodo obvladali naslednje: vsaj okvirno opisati, datirati in na različne metodološke načine transkribirati rokopis ter ga pripraviti za objavo primarnega vira.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Predmet se najtesneje opira na predmet Barok in razsvetljenstvo v slovenskem slovstvu, predvideva tudi osnovno predznanje iz nižjestopenjskega pouka starejše slovenske književnosti.

Vsebina

Predavanja bodo praktično usmerjena: problematiko bodo razgrnila po enakem vrstnem redu, kot se z njo srečuje raziskovalec, ko ima pred sabo še neznan ali malo raziskan primarni vir. Najprej se sprašuje, katero in kakšno delo je pred njim, za katero izdajo gre ali kakšen prepis, izvirnik ali avtograf ima v rokah. Razbrati mora materialne in besedilne podatke, po katerih more delo datirati. Prebrati mora znati samo besedilo in ga razumeti. Na koncu mora raziskovalec svoj vir ustrezno opisati, prepisati, komentirati in objaviti kot znanstvenokritično objavo vira. Snov torej obsega vsebinske sklope, ki obravnavajo razne pomožne vede.

  • Klasična bibliografija – veda o tiskih in opisu natisnjenih del. Kratka zgodovina bibliografije in tiskarstva s poudarkom na slovenskem gradivu. Razlikovanje med izdajami in ponatisi; prstni odtis knjige.
  • Kodikologija – veda o kodeksih, rokopisnih delih. Materialna podstat rokopisa kot vir podatkov o nastanku. Sestavni deli za opis rokopisa.
  • Paleografija – veda o starih pisavah. Razvoj pisav od srednjega veka do novega veka. Pisave, v katerih je zapisano slovensko slovstvo in z njim povezano gradivo.
  • Rokopisi 17. in 18. stoletja v slovenskem jeziku. Nahajališča, besedila, zvrsti. Možnosti novih odkritij.
  • Tekstna kritika – veda o raziskovanju in primerjanju več verzij besedil, prepisanih v rokopisih, in iskanju najbolj pristne verzije; pomembna zlasti za antična in srednjeveška besedila v klasičnih jezikih in jezikih tistih evropskih narodov, ki so razvili srednjeveško književnost v ljudskem jeziku.
  • Ekdotika ali edicijska tehnika – veda o raziskovanju vsakovrstnih rokopisnih besedil z gledišča njihove znanstvenokritične analize in objave.
  • Tradicionalne oblike znanstvenokritičnih izdaj. Njihova načela, metode, postopki.
  • Elektronske znanstvenokritične izdaje – prenos tradicionalne kritične izdaje v nov medij. Oblike in postopki. Metodološka sorodnost s tradicionalnimi tiskanimi izdajami.
  • Besedilna tradicija – posredovanje, izročilo, izročanje besedil – neprekinjen proces. Priprava znanstvenokritične izdaje kot vezni člen med starim besedilnim izročilom in novim izročilom, ki po znanstveni izdaji nastane: ponatisi v komercialnih, bralnih idr. izdajah.

Na predavanjih obravnavane teme naj bi študentje pri vajah spoznali v praksi, ob študiju, opisovanju in transkribiranju primarnih virov. Študent bo izbrani vir opisal, analiziral, prepisal in pripravil za znanstveno komentirano objavo. Pri tem se bo lahko posluževal tako tradicionalnih poti kakor tudi modernejših postopkov elektronskega objavljanja znanstveno strukturiranih besedil.

Temeljna literatura in viri

  • Primarna literatura bodo izvirni, primarni viri sami. Te bo določil habilitirani predavatelj specifično glede na izbrane teme. Kot pregledne obravnave bodo predpisani uveljavljeni, večinoma tuji priročniki.
  • L. Burnard: Encoding Standards for the Electronic Edition. V: Znanstvene izdaje in elektronski medij (ur. M. Ogrin), ZRC SAZU 2005, str. 25–42.
  • V. Novak: Latinska paleografija. Beograd 1952 (1980, 1987, 1991)
  • M. Ogrin: Edicijska vprašanja ob elektronski izdaji Treh pridig o jeziku A. M. Slomška. V: Znanstvene izdaje in elektronski medij (ur. M. Ogrin), ZRC SAZU 2005, str. 71–82.
  • D. C. Greetham: Textual scholarship. Garland Publ., 1994.
  • Jakov Stipišić: Pomoćne povijesne znanosti u teoriji i praksi. Zagreb, 1972 (1975).

Načini ocenjevanja

Izpit z ustnim in pisnim delom.

Reference nosilca

Dr. Marijan Dović, raziskovalec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in docent na Univerzi v Novi Gorici se ukvarja z literarnim kanonom, s teorijo vrednotenja, sistemsko teorijo literature, z raziskavami avtorja in avtorstva, z obdobjem romantike in problemom nacionalnih pesnikov v kontekstu kulturnega nacionalizma ter s teorijo in zgodovino medvojnih avantgardnih gibanj v Sloveniji in na Balkanu. V svoji prvi znanstveni monografiji Sistemske in empirične obravnave literature (2004) je kritično predstavil sistemsko paradigmo literarne znanosti. V obsežnem delu Slovenski pisatelj: Razvoj vloge literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu (2007) je njeno metodologijo že uspešno preskusil ob zgodovinsko-sociološki analizi razvoja pisateljske vloge na Slovenskem od 18. do 21. stoletja. Napisal je tudi monografijo o Antonu Podbevšku in slovenski zgodovinski avantgardi. Zasnoval in vodil je več domačih in mednarodnih konferenc ter uredil vrsto zbornikov.

Izbrane objave

DOVIĆ, Marijan. Sistemske in empirične obravnave literature, (Studia litteraria). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004. 238 str., graf. prikazi. ISBN 961-6500-57-0. [COBISS.SI-ID 216565248]
DOVIĆ, Marijan. Slovenski pisatelj : razvoj vloge literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu, (Studia litteraria). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007. 338 str. ISBN 978-961-254-028-9. [COBISS.SI-ID 235594752]
DOVIĆ, Marijan. Mož z bombami : Anton Podbevšek in slovenska zgodovinska avantgarda, (Zbirka Anagoga). Ljubljana [i. e.] Novo mesto: Goga, 2009. 104 str., ilustr. ISBN 978-961-6421-87-4. [COBISS.SI-ID 249519872]
DOVIĆ, Marijan. Zgodnje literarne reprezentacije nacionalne zgodovine in "slovenski kulturni sindrom" = Early literary representations of national history and the "Slovene cultural syndrome". V: MATAJC, Vanesa (ur.), TROHA, Gašper (ur.). Zgodovina in njeni literarni žanri, (Primerjalna književnost, letn. 30, posebna št./special issue). Ljubljana: Slovensko društvo za primerjalno književnost, avg. 2007, str. 71-90, 191-207. [COBISS.SI-ID 6000158]
DOVIĆ, Marijan. Totalitarna in post-totalitarna cenzura: od trde k mehki? = Totalitarian and post-totalitarian censorship: from hard to soft?. V: DOVIĆ, Marijan (ur.). Literatura in cenzura : Kdo se boji resnice literature? : Who is afraid of the truth of literature?, (Primerjalna književnost, letn. 31, posebna št./special issue). Ljubljana: Slovensko društvo za primerjalno književnost, avg. 2008, str. 9-20 + 167-178. [COBISS.SI-ID 37376866]
DOVIĆ, Marijan. The Slovenian interwar literary avant-garde and its canonization. V: BRU, Sascha (ur.). Europa! Europa? : the avant-garde, modernism, and the fate of a continent, (European avant-garde and modernism studies, vol. 1). Berlin: Walter de Gruyter, 2009, str. [36]-48. [COBISS.SI-ID 30907181]
DOVIĆ, Marijan. France Prešeren: a conquest of the Slovene Parnassus. V: CORNIS-POPE, Marcel (ur.), NEUBAUER, John (ur.). History of the literary cultures of East-Central Europe : junctures and disjunctures in the 19th and 20th centuries, (A comparative history of literatures in European languages, Literary cultures, vol. 19, 20, 22, 25, vol. 1-4). Amsterdam; Philadelphia: J. Benjamins, 2004-2010, 2010, vol. IV, str. 97-109. [COBISS.SI-ID 32124717]