Večjezičnost

Cilji in kompetence

Študente seznaniti z dosedanjimi in najnovejšimi dosežki jezikoslovne teorije na področju večjezičnosti;
Seznanjanje z glavnimi temami, kot so večjezičnost in usvajanje jezika, procesiranje jezika pri večjezičnih govorcih, 'preklop' med jeziki, kognitivne prednosti večjezičnosti, dvojezičje.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Predmet se povezuje z ostalimi jezikoslovnimi predmeti na tem programu.

Vsebina

Milijoni ljudi po svetu odrastejo v večjezičnem okolju in pridobijo več kot en materni jezik. Vendar pa obstaja povezava med stopnjami usvajanja in razlikami v načinu pridobivanja jezika med večjezičnimi govorci. Sodobne raziskave kažejo, da kljub tem razlikam večjezični um pridobi izsledljive kognitivne prednosti. Ta predmet predstavlja uvod v psiholingvistično in sociolingvistično raziskovanje večjezičnosti in pojasnjuje najpomembnejše parametre dvo-/večjezičnosti.

Predvideni študijski rezultati

Poznavanje klasičnega in sodobnega razpravljanja na področjih.
 dvojezično usvajanje prvega jezika;
- zgodnje razlikovanje med jeziki; dominanten jezik;
- zakasnitev usvajanja ali prednosti pri usvajanju
- razdalja med jeziki in vpliv v končni usvojitvi
 dvojezično procesiranje
skladenjsko procesiranje
leksikalna povrnitev
'preklapljanje' med jeziki
 kognitivne prednosti večjezičnosti
razvoj otrokovega izvršilnega nadzornega sistema
odraslo stanje in staranje
 dvojezičje

Temeljna literatura in viri

Ardila, A. (2003). ‘Language representation and working memory with bilinguals’, Journal of Communication Disorders 36: 233-240.
Bhatia,T. and W. Ritchie (eds.) 2013. The Handbook of Bilingualism and Multilingualism.
Bialystok, E. (2001). Bilingualism in development: Language, literacy, and cognition. New York: Cambridge University Press.
Bialystok, E. (2009). ‘Bilingualism: The good, the bad, and the indifferent’, Bilingualism: Language and Cognition 12: 3-11.
Polinsky, M. (2008a). ‘Gender under incomplete acquisition: Heritage speakers’ knowledge of noun categorisation’, Heritage Language Journal 6.1.
Sorace, A. (2011). ‘Pinning down the concept of “interface” in bilingualism’, Linguistic Approaches to Bilingualism 1: 1-33.

Načini ocenjevanja

Redna prisotnost in aktivna udeležba na predavanjih in vajah (10%); Pet enostranskih povzetkov člankov (20%); Končna seminarska naloga (pregled teme ali izbora izvirnih podatkov ter razprava) (70%)

Reference nosilca

SAUERLAND, Uli, STATEVA, Penka. Two types of vagueness. V: ÉGRÉ, Paul (ur.), KLINEDINST, Nathan (ur.). Vagueness and language use, (Palgrave studies in pragmatics, language and cognition). Hampshire; New York: Palgrave Macmillan, 2011, str. 121-145.
STEPANOV, Arthur, STATEVA, Penka. When QR disobeys superiority. Linguist. inq., 2009, vol. 40, no. 1, str. 176-185.
STEPANOV, Arthur, STATEVA, Penka. Successive cyclicity as residual wh-scope marking. Lingua. [Print ed.], dec. 2006, vol. 116, no. 12, str. 2107-2153.
STATEVA, Penka, How different are different degree expressions? MIT Working papers in Linguistics, 2002.