Starost kraških procesov

Kraški in jamski sedimenti so sorazmerno poseben tip geološkega materiala. Kraško okolje je naklonjeno tako ohranitvi paleontoloških ostankov kot njihovemu razkroju. Na eni strani je kras poznan kot bogat z nahajališči paleontoloških ostankov, na drugi strani pa je večinoma jamskih zapolnitev popolnoma sterilnih, posebno sedimenti iz notranjosti jam. Drugi problem je razpad in mešanje različnih jamskih sedimentov, ki zabrišejo njihov prvotni zapis. Zaradi tega se je potrebno datiranja kraških procesov lotiti z različnimi datacijskimi metodami. Zaradi dejstva da se kras in jame razvijajo od Arhaika naprej se lahko uporablja skoraj vse datacijske metode, razen seveda tistih, ki so prirejene za datacije magmatskih in metamorfnih kamnin. Metode, ki določujejo starost jamskih sedimentov direktno, temeljijo na fizikalnih, kemičnih in bioloških metodah ter klasičnih geoloških in stratigrafskih. Študent spozna različne datacijske metode, ki jih delimo v šest kategorij. Prav tako obvlada vrednotenje rezultatov pridobljenih z različnimi datacijskimi metodami, ki je odvisno od drugih geoloških zapisov, geološkega konteksta, poznavanja zanesljivosti in limita metode. V okviru predmeta se bo študent seznanil tudi s paleokrasom, stratigrafskimi vrzelmi, problemi datiranja začetka zakrasevanja, različnih faz zapolnitev jam, razvoja kraških oblik, itd

/

• Uvod
• Datacijske metode
• Siderijske metode
• Izotopske metode
• Radigene metode
• Kemične in biološke metode
• Geomorfne metode
• Korelacijske metode
• Napake metod in vrednotenje njihovih rezultatov
• Datacije paleokrasa
• Datacije različnih obdobij zakrasevanja in zapolnitvenih faz na krasu

Bistvo pridobljenih rezultatov je zavedanje pomena poznavanja starosti jamskih sedimentov in s tem tudi jame in procesov zakrasevanja sploh, obvladanje ustrezne terminologije ter poznavanje metod datiranja, tako relativnih kot tudi absolutnih. Študent pozna metode v taki meri, da je sposoben samostojno odločati o izbiri metode za določen problem, razumeti rezultate in tudi poznati slabosti in možne napake določene metode.

• Bosák, P., Ford, D.C., Glazek, J. & Horaček, I., (Ed.)1989: Paleokarst. A Systematic and Regional Review. Elsevier-Academia, Amsterdam –Praha.
• Bosák, P., 2002: Karst processes from the beginning to the end: how can they be dated? in Gabrovšek, F. (Ed.) Evolution of Karst: From Prekarst to Cessation, Carsologica, Založba ZRC, 191-223, Ljubljana. E-gradivo
• Bosák P., Pruner, P., Mihevc, A. & Zupan Hajna, N., 2000: Magnetostratigraphy and unconformities in cave sediments: case study from the Classical Karst, SW Slovenia. Geologos, 5, 13-30, Poznań.

Ustni izpit je namenjen ocenjevanju znanja, ki ga študent pridobi na predavanjih ter sposobnosti razumevanja, artikuliranja in podajanja pridobljenega znanja. Pogoj za pristop k izpitu je prisotnost na terenskem delu, krajši pisni izdelek (5-10 strani), s katerim študent obdela določeno ožjo tematiko, ki se navezuje na njegovo seminarsko nalogo in vsebino doktorskega dela. 50/50

Redni profesor geologije

Bibliografija:

SIERPIEŃ P., BOSÁK P., HERCMAN H., PAWLAK J., PRUNER P., ZUPAN HAJNA N., MIHEVC A. (2021): Flowstones from the Račiška Pečina Cave (SW Slovenia) Record 3.2-Ma-Long History. – Geochronometria, 48, 1: 31–45. (IF = 1.133; ISSN 1733-8387 print version; ISSN 1897-1695 electronic version; https://doi.org/10.2478/geochr-2021-0004)
ZUPAN HAJNA N., MIHEVC A., BOSÁK P., PRUNER P., HERCMAN H., HORÁČEK I., WAGNER J., ČERMÁK J., PAWLAK J., SIERPIEŃ P., KDÝR Š., JUŘIČKOVÁ L., ŠVARA A. (2021): Pliocene to Holocene chronostratigraphy and paleoenvironmental records from cave sediments: Račiška pečina section (SW Slovenia). – Quaternary International, 605–606: 5–24. (IF = 2.454; ISSN 1040-6182; https://doi.org/10.1016/j.quaint.2021.02.035)
BELLA P., BOSÁK P., PRUNER P., PUKANSKÁ K., HERCMAN H., HAVIAROVÁ D., GAÁL Ľ., BARTOŠ K., TOMČÍK P., KDÝR Š. (2022): Speleogenesis in a lens of metamorphosed limestone and ankerite: Ochtiná Aragonite Cave, Slovakia. – International Journal of Speleology, 51, 1: 13–28. (IF = 1.3; ISSN 0392-6672; https://doi.org/10.5038/1827-806X.51.1.2397)
HERCMAN H., GĄSIOROWSKI M., SZCZYGIEŁ J., BELLA P., BŁASZCZYK M., GRADZIŃSKI M., MATOUŠKOVÁ Š., PRUNER P., BOSÁK P. (2023): Delayed valley incision due to karst capture (Demänová Cave System, Western Carpathians, Slovakia). – Geomorphology, 437: No. 108809. (IF 2022 = 3.9; ISSN 0169-555X; https://doi.org/10.1016/j.geomorph.2023.108809)
PAWLAK J., HERCMAN H., GĄSIOROWSKI M., PRUNER P., BŁASZCZYK M., SIERPIEŃ P., MATOUŠKOVÁ Š., KDÝR Š., SCHNABL P., ZUPAN HAJNA N., MIHEVC A., BOSÁK P. (ONLINE JUNE 1, 2023): Matuyama/Brunhes magnetic reversal recorded in flowstone from the Račiška pečina Cave (Slovenia). – Quaternary International. (IF 2022 = 2.2; ISSN 1040-6182; https://doi.org/10.1016/j.quaint.2023.05.002)