Zgodovina krasoslovja in speleologije

Krasoslovje kot samostojna veda je zelo mlada veda, kot interdisciplinarni skupek različnih ved pa je precej starejša. Z vprašanji, kako so nastali in kako delujejo različni kraški pojavi so se ukvarjali že v antiki kot tudi s tehničnimi rešitvami v zvezi z njimi, predvsem s kraško vodo. Z vprašanji, ki se tičejo krasa, so se ukvarjali največji učenjaki v tako v antiki (Pozejdonij) kot skozi srednji vek (Leonardo da Vinci) do nedavne preteklosti (Humboldt). Še posebej pomembni za nas so začetki krasoslovja. Prvo speleološko društvo in strokovna organizacija za preučevanje krasa sta nastali z namenom preučevanja krasa na Kranjskem. Študent se mora zavedati, da se je znanje o krasu počasi zbiralo in nabiralo, po vsem svetu, dokler se ni rodila zamisel, da je kras nekaj posebnega, obenem pa podvržen istim zakonitostim, kjer koli je. Spoznati mora mejnike iz drugih znanosti, pomembnih za krasoslovje (fizika, kemija) kot tudi mejnike v samem spoznavanju krasa, tudi mejnike, kot so temeljna krasoslovna dela. S tega vidika je še veliko snovi neobdelane, neznane so še številne povezave med posameznimi elementi in spoznanji, torej tudi dovolj snovi za samostojno delo študentov. Poseben poudarek je na poznavanju deleža našega krasa in naših raziskovalcev pri razvoju krasoslovja. Pri tem naj omenimo le razvoj imena Kras v mednarodni termin ter vpeljavo drugih izrazov z dinarskega področja v krasoslovno terminologijo. Študent mora biti seznanjen s poznavanjem in zaznavanjem kraškega podzemlja skozi zgodovino, še pred pričetkom prave speleološke dejavnosti, z nagibi, ki so silili človeka v podzemlje, ter z začetki pravega raziskovanja jam. Sposoben mora biti ustrezno ovrednotiti speleološke dosežke, tako na terenu kot teoretične, v različnih obdobjih in na različnih koncih sveta. Poseben poudarek je na razvoju in pomenu speleologije na današnjem slovenskem ozemlju, ki je bilo za razvoj speleologije izrednega pomena.

/

• Poznavanje krasa v starejših obdobjih predzgodovine
• Poznavanje krasa v kovinskih obdobjih
• Poznavanje krasa v antiki, antični viri o krasu, antični učenjaki in njihove teorije o kraških pojavih
• Današnji slovenski kras v antiki
• Poznavanje krasa v Srednjem veku
• Valvasor in sodobniki o krasu
• Raziskave slovenskega krasa v 18. stol
• Poznavanje krasa po svetu pred Martelom
• Čas velikih spoznanj o krasu – kras postane splošni pojem
• Kras in krasoslovje dobita svetovno razsežnost (19. in 1. polovica 20. stol.)
• Poznavanje, obiskovanje in uporaba jam v starejših obdobjih predzgodovine
• Pomen jam za kovinska obdobj, predvsem Hallsttata na Kranjskem
• Poznavanje jam v antiki, antični viri o kraških jamah, antični učenjaki in njihove teorije o kraških jamah
• Najstarejše omembe jam z današnjega slovenskega ozemlja
• Valvasor in sodobniki o jamah
• Pričetek sodobnih speleoloških raziskav na slovenskem krasu
• »Klasične« speleološke raziskave na notranjsko-primorskem krasu (Schmidl, Putick, Martel, Hanke)
• Začetki organizirane speleološke dejavnosti v svetu in na Slovenskem

Študent se zaveda in to je sposoben tudi razložiti in utemeljiti, da je krasoslovje razmeroma mlada veda, vendar so se ljudje že od davna ukvarjali s krasom, tudi z njegovim raziskovanjem. Poznati mora poznavanje krasa v predzgodovini in antiki, antične avtorje, ki so se zanimali za kraške pojave. Vedeti mora, da so poleg avtorjev zahodnega kroga kraške pojave poznali tudi drugod po svetu, od Bližnjega Vzhoda do Kitajske. Poznati mora razvoj termina kras, podrobneje zgodovino poznavanja Dinarskega, še posebej njegovega severozahodnega dela, krasa ter smeri razvoja krasoslovja danes ter aktualne naloge. Študent je sposoben razložiti in utemeljiti, da ima speleologija zelo dolgo predzgodovino, začenši z jamami, ki so jih obiskovali in uporabljali praljudje. Poznati mora zelo razvejano uporabo jam (od bivališč, delavnic, skladišč, turističnih jam pa do svetišč) od bližnje preteklosti do danes. Obvladati mora osnovne pojme teoretične in praktične speleologije.

• Brown, E., 1673: An accompt from the same Dr. Brown Concerning an Vn-common Lake, called Zirchnitzer-See, in Carniola.- Phil. Trans. R. S., 54, 1083-1085, London. https://doi.org/10.1098/rstl.1669.0054 E-gradivo
• Cvijić, J., 1893: Das Karstphänomen. Versuch einer morphologischen Monographie. Geogr. Abhandl. (Penck), (B), 5/3, 1-114, Stuttgart.
• Gams, I., 1974: Kras. Zgodovinski, naravoslovni in geografski oris.- Slovenska matica, 359 pp., Ljubljana. Katalog
• Habič, P., 1995: The karstologists in the second half of the 20th century.- Acta carsologica, XXIV, 33-40, Ljubljana. E-gradivo
• Kranjc, A., 1994: About the name and the history of the region Kras.- Acta carsologica, XXIII, 81-90, Ljubljana. E-gradivo
• Kranjc, A. & J. Kogovšek, 1994: Krasoslovje in speleologija.- Raziskovalec, 24, 1, 16-31, Ljubljana.
• Kraus, F., 1894: Höhlenkunde.- Carl Gerold’s Sohn, 308 pp. Wien. E-gradivo
• Kranjc, A., 2010: Short history of research. In: Mihevc, A. et al. (eds.), Introduction to the Dinaric Karst, 9-13, Postojna. E-gradivo
• Kyrle, G., 1923: Grundriss der teoretischen Speläologie. –Speläol. Monographien, B. I, str. XVIII + 353, Wien.
• Nicod, J. & M. Julian & E. Anthony, 1997: A historical review of man-karst relationships: miscellaneous uses of karst and their impacts.- Riv. Geogr. Ital., 103 (1996), pp. 289-338
• Penck, A., 1904: Über das Karstphänomen.- Vorträge des Vereines Verbreitung naturwiss. Kentnisse in Wien, 44/1, 1-38, Wien. E-gradivo
• Schmidl, A., 1854: Die Grotten von und Höhlen Adelsberg, Lueg, Mountain und Laas. 316 p., Braumüller, Wien.
• Shaw, T. R., 1992: History of Cave Science.- Pp. 338, Sydney.
• Shaw, T. R., 1994: Leonbergerjeva pesem o Cerkniškem kraškem jezeru iz leta 1537.- Annales, 4, 193-206, Koper. E-gradivo
• Sweeting, M. M. (edit.), 1981: Karst geomorphology.- Benchmark Papers in Geology, 59, 427 pp., Hutchinson Ross Publ. Comp., Stroudsburg, Pennsylvania.
• Trimmel, H., 1968: Höhlenkunde. - Die Wissenschaft, Friedr. Vieweg & Sohn, 126, VIII + 300, Braunschweig. Katalog

Ustni izpit ali pisni izpit je namenjen ocenjevanju znanja, ki ga študent pridobi na predavanjih ter sposobnosti razumevanja, artikuliranja in podajanja pridobljenega znanja. Pogoj za pristop k izpitu je najmanj 50 odstotna prisotnost na seminarjih ter krajši pisni izdelek (5-10 strani), s katerim študent obdela določeno ožjo tematiko iz osnov krasoslovja ali določen vir, ki se navezuje na njegovo seminarsko nalogo in vsebino doktorskega dela.

Izredni profesor za področje krasoslovja

Bibliografija:

https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20211120_230049_a3419491.html

MULEC, Janez, SLABE, Tadej, ŠEBELA, Stanka, ZUPAN HAJNA, Nadja, KNEZ, Martin (avtor, fotograf), ČELIGOJ BIŠČAK, Jasmina, BLATNIK, Matej, DRAME, Leon, DROLE, Franjo, GABROVŠEK, Franci, JOHNSTON, Vanessa E., KOGOVŠEK, Blaž, KOZEL, Peter, MAYAUD, Cyril, ALJANČIČ, Magdalena, NOVAK, Uroš, OTONIČAR, Bojan, PETRIČ, Metka, PIPAN, Tanja, PRELOVŠEK, Mitja, RAVBAR, Nataša, SKOK, Sara, STAMENKOVIĆ, Sonja, ŠARC, Filip, ŠUŠAK, Slavuljka, ŠVARA, Astrid, VALENTIĆ, Lara, ZADEL, Mateja, MULEC, Janez (urednik, fotograf), SLABE, Tadej (urednik), ŠEBELA, Stanka (urednik, fotograf), ZUPAN HAJNA, Nadja (urednik, fotograf), KNEZ, Martin (urednik, fotograf), ČELIGOJ BIŠČAK, Jasmina (urednik). 75 let Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU = 75 years of the Karst Research Institute ZRC SAZU. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2023. 139 str., ilustr., zvd. ISBN 978-961-05-0737-6. [COBISS.SI-ID 149804291]
KNEZ, Martin, RAVBAR, Nataša, SLABE, Tadej, CAO, Jianhua, LIU, Hong. Sodelovanje s kitajskimi krasoslovci. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike. 2023, zv. 17, str. 84-110, ilustr. ISSN 0351-4250. [COBISS.SI-ID 176510979]
BLATNIK, Matej, CULVER, David C., GABROVŠEK, Franci, KNEZ, Martin, KOGOVŠEK, Blaž, KOGOVŠEK, Janja, LIU, Hong, MAYAUD, Cyril, MIHEVC, Andrej, MULEC, Janez, ALJANČIČ, Magdalena, OTONIČAR, Bojan, PETRIČ, Metka, PIPAN, Tanja, PRELOVŠEK, Mitja, RAVBAR, Nataša, SHAW, Trevor R., SLABE, Tadej, ŠEBELA, Stanka, ZUPAN HAJNA, Nadja, KNEZ, Martin (urednik), OTONIČAR, Bojan (urednik), PETRIČ, Metka (urednik), PIPAN, Tanja (urednik), SLABE, Tadej (urednik). Karstology in the classical karst. Cham: Springer, cop. 2020. XII, 222 str., ilustr., zvd., graf. prikazi. Advances in karst science. ISBN 978-3-030-26826-8. ISSN 2511-2066. DOI: 10.1007/978-3-030-26827-5. [COBISS.SI-ID 17912067]
KNEZ, Martin, SLABE, Tadej, GABROVŠEK, Franci, KOGOVŠEK, Janja, KRANJC, Andrej, MIHEVC, Andrej, MULEC, Janez, OTONIČAR, Bojan, PERNE, Matija, PETRIČ, Metka, PIPAN, Tanja, PRELOVŠEK, Mitja, RAVBAR, Nataša, ŠEBELA, Stanka, ZUPAN HAJNA, Nadja, BOSÁK, Pavel, PRUNER, Petr, LIU, Hong, KNEZ, Martin (urednik), SLABE, Tadej (urednik). Cave exploration in Slovenia : discovering over 350 new caves during motorway construction on classical karst. Cham [etc.]: Springer, cop. 2016. XIII, 324 str., ilustr. Cave and karst systems of the world. ISBN 978-3-319-21202-9. ISSN 2364-4591. DOI: 10.1007/978-3-319-21203-6. [COBISS.SI-ID 38828077]
GABROVŠEK, Franci, KNEZ, Martin (avtor, urednik), KOGOVŠEK, Janja, MIHEVC, Andrej, MULEC, Janez, OTONIČAR, Bojan, PERNE, Matija, PETRIČ, Metka (avtor, urednik), PIPAN, Tanja, PRELOVŠEK, Mitja, SLABE, Tadej (avtor, urednik), ŠEBELA, Stanka (avtor, urednik), TURK, Janez, ZUPAN HAJNA, Nadja. The Beka-Ocizla cave system : karstological railway planning in Slovenia. Cham [etc.]: Springer, cop. 2015. X, 102 str., ilustr., zvd. Cave and karst systems of the world. ISBN 978-3-319-04455-2, ISBN 978-3-319-04456-9. DOI: 10.1007/978-3-319-04456-9. [COBISS.SI-ID 56041570]