Integrirano projektno delo

Pri predemtu se študenti spoznajo z določenimi osnovnimi principi, navodili in praksami, ki so potrebni za načrtovanje raziskovalnih projektov, upoštevajoč različne scenarije, ki lahko med raziskovalnim procesom nastopijo, in na podlagi izkušenj v okviru delovnega področja dediščine. Študenti se predvsem naučijo:
- kdaj, zakaj in kako dejanski problem postane raziskovalni problem;
- izdelati kritičen izbor literature;
- kritične uporabe raziskovalnih tehnik in metod (kvantitativnih in kvalitativnih)
-principi interdisciplinarnega dela;

Od študentov se pričakuje, da izdelajo prvi osnutek predloga raziskave na podlagi pregleda literature. Študenti še pred začetkom izvajanja predmeta prejmejo povratne informacije in predloge za popravke njihovega osnutka.
Predmet ne zahteva drugih predpogojev, razen pozitivnega odnosa študentov ter redne prisotnosti pri predavanjih z namenom, da se lahko oceni sodelovanje in odgovornost posameznega študenta.

Glavni cilj predmeta je, da študenti znanje in spretnosti, ki so jih pridobili v prvem letu izvajanja predmeta, uporabijo v okviru svojega raziskovalnega projekta. Posledično se vsako leto razlikujejo tako obravnavane teme kot dodatni gostujoči predavatelji. Študenti se v okviru predmeta v vsakem primeru:
- naučijo se razumeti teoretične, praktične in etične probleme, ki lahko nastopijo pri raziskovalnem delu;
- seznanijo se s koncepti, paradigmami in primeri;
- naučijo se, kako razvijati in oblikovati raziskovalna vprašanja;
- seznanijo se z različnimi raziskovalnimi metodami (ki jih uporabljajo gostujoči predavatelji).

Pridobljene veščine študentom predvidoma omogočajo razvijanje kritičnega pristopa do lastnih raziskovalnih interesov, ki ga razvijajo med učenjem osnovnih korakov, dejanj in vplivov, ki so potrebni pri načrtovanju in vzpostavljanju lastnih raziskovalnih kontekstov.
Študenti se bodo predvsem naučili:
- prepoznati, razumeti in prikazati glavne intelektualne cilje
- pridobljeno znanje, aktualne vsebine in druga relevantna dejstva in podatke pretvoriti v raziskovalni izziv in kasneje v lastni raziskovalni projekt
- razviti zavedanje o potencialnih problemih in komplkacijah, ki lahko nastopijo med načrtovanjem raziskovalnega procesa
- razviti zavedanje o odgovornosti (etična dimenzija), ki je osnova raziskovalne dejavnosti
- študenti bodo pridobili praktične izkušnje na področju timkega dela in odprtih disusij
- razvijali bodo sposobnosti izražanja lastnih idej, posredovanja znanja, dejstev in podatkov svojim kolegom

Študenti bodo med predavanji prejeli seznam literature in virov, ki se nanašajo na aktualne teme, ki jih v okviru raziskovalnega dela študenti raziskujejo.

75% Seminarska naloga s predstavitvijo, kjer se bo ocenila sposobnost predstavljanja in interpretacije različnih kontekstov znotraj izbranega praktičnega problema (ocenjevali se bodo udeležba, končno poročilo in ustvarjalnost). 25% Pisni izpit, v okviru katerega se bo ocenilo poznavanje temeljnih pojmov.

Saša Dobričič je direktorica doktorskega študija Ekonomija in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine, ki je bil ustanovljen skupaj z Univerzo IUAV iz Benetkah. Je podpredsednica UNISCAPE mreže (European Network of Universities for the Implementation of the European Landscape Convention) in članica znanstvenega odbora IAES (International Academy for Environmental Sciences). Njeni raziskovalni interesi se osredotočajo na interpretacijo urbanih pojavov, predvsem v povezavi s krajino, dediščino in okoljem. Organizirala je več mednarodnih srečanj in pobud: leta 2010 Kreativna mesta: katera zgodovinska urbana krajina? leta 2012, Skupno dobro: izven lastnine, katere pravice za uporabnike? Leta 2013 pa je skupaj z JPI Urban Europe organizirala Novi urbani svet. Bodoči izzivi in oddzivi urbanih sistemov v gibanju.