Ekonomsko vrednotenje kulture: metode, upravljanje in politika

Cilji in kompetence

Študenti osvojijo znanje o glavnih tehnikah določanja vrednosti javnih dobrin in kulture v večdimenzionalne perspektive. Spoznajo se s kvantitativnimi, kvalitativnimi, denarnimi in nedenarnimi orodji, ki določajo osnovne strategije upravljanja načrtovanja in določanja politik.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Ni posebnih predpogojev.

Vsebina

h1 1. Cilj ocenjevanja ekonomike javnih dobrin: metode, tehnike in cilji politik
a) Okvir javnih dobrin: netržno usmerjene dobrine, nečiste javne dobrine, propad trga
b) Koncept celote gospodarske vrednote kulturnih in okoljskih dobrin
c) Meje ekonomske analize: denarne in ne-denarne vrednote
d) Ocena javnih vlaganj, diskontiranje in pojem oportunitetnih stroškov
e) Analiza stroškov in koristi in analiza več meril
f) Ekonomske in etične dileme diskontiranja
g) Povpraševanje in pomen želja potrošnika

h1. 2. Tehnike ekonomskega vrednotenja
a) Tehnike razkritih preferenc; ex post analize konkretnih preučenih podatkov
b) Tehnike izraženih preferenc: ex ante analize podatkov, ki niso bili preučeni, za namene oblikovanja strategij v prihodnosti.
c) Eksperimenti izbire: javno gospodarstvo, trženje in načrtovanje
d) Nedenarna kvalitativna orodja izven okvira ekonomike: prioritete razvrščanja in vrednote presoje

h1. 3. Upravljanje mest kulturne dediščine
a) Uporaba tehnik gospodarskega vrenotenja za potrebe poslovnega načrtovanja
b) Analiza povpraševanja: vrednost, cena
c) Razmah povpraševanja in strategije vključevanja: kultura kot izkušnja izobraževalnih dobrin
d) Upravljanje mest kulturne dediščine s pomočjo učinkovitega in pravičnega določanja cen
e) Zbiranje sredstev prek tehnike dolocanja vrednosti
f) Študije primerov

h1. 4. Določanja kulturnih politik
a) Mikro in makro cilji pri določanju politik: vlaganja v bolj smotrno rabo virov
b) Povezovanje države in trga za dosego medsebojnega dopolnjevanja
c) Uporaba davkov in prispevkov izhajajoč iz analize vrednotenja
d) Kulturne politike in javna decentralizacija dobrin
e) Ekonomske in administrativne pristojnosti v svetovnem in lokalnem okviru

Predvideni študijski rezultati

Študenti usvojijo aplikativno in praktično znanje, kako uporabiti ekonomske metode za ocenjevanje netržnih vrednot z namenom določanja strategij upravljanja in določanja politik. Študenti bodo znali izdelati analizo stroškov in koristi ter analizo več kriterijev. Znali bodo analizirati povpraševanje po mestih kulturne dediščine in izdelati investicijske projekte, strategije za zbiranje sredstev in poslovne načrte, ki zajemajo vse ekonomske in finančne vrednosti na področju kulture.

Temeljna literatura in viri

  • EFTEC, 2005, Valuation of The historic environment, London. E-gradivo
  • Pearce D.W. Atkinson G. Mourato S., Cost Benefit analysis and the Environment, OECD, 2006 E-gradivo
  • Mazzanti M. (2006), Metodi e tecniche di analisi per la valutazione economica dei beni culturali, Franco Angeli
  • Nuti F. (2001), La valutazione economica delle decisioni pubbliche, Giappichelli
  • Mazzanti, M., 2003, Valuing Cultural Heritage in a Multi-Attribute Framework. Microeconomic Perspectives and Policy Implications, Journal of Socio-Economics, vol.32 E-gradivo
  • Mazzanti, M., 2002, Cultural Heritage as a Multi-dimensional, Multi Value and Multi Attribute Economic Resource, Journal of Socio-Economics, vol. 31, n.5, pp.529-558 E-gradivo
  • Mourato, S., Mazzanti, M., 2002, Valuing Cultural Heritage: Evidence and Prospects, in Assessing the Values of Cultural Heritage, Research Report, Getty Conservation Institute, Los Angeles
  • S. Navrud, R. C. Ready, Valuing Cultural Heritage: Applying Environmental Valuation Techniques to Historic Buildings, Monuments and Artifacts, Edward Elgar, 2002 E-gradivo

Načini ocenjevanja

• Pisni izdelki. • Odprte diskusije s predavateljem in študenti. 50/50

Reference nosilca

Massimiliano Mazzanti je trenutno izredni profesor ekonomike na Univerzi v Ferrari, Oddelek za Ekonomiko in upravljanje. Je znanstveni sodelavec na CERIS-CNR, Inštitutu
Narodnega raziskovalnega odbora v Milanu, kjer se ukvarja s problematiko odpadkov in z viri, pri čemer se posebej osredotoča na oceno politik ter na empirična aplikacije. Predava Makroekonomiko I – Okoljsko ekonomiko in politiko - Ekonomiko ekologije na Univerzi v Ferrari, na Oddelku za ekonomiko in upravljanje ter Kulturno ekonomiko na Univerzi v Bolonji, Na filozofski fakulteti. dodiplomski študij je zaključil na Univerzi v Bolonji (Italija), nato pa je pridobil naziv magistra okoljske in ekonomike in ekonomike naravnih virov na Oddelku za ekonomiko, UCL London. Naziv doktorja znanosti na področju ekonomike je pridobil na univerzi University of Rome Tre. Od leta 2008 deluje kot sodelavec na različnih osebnih raziskovalnih področjih ter objavlja publikacije, ki obravnavajo področja okoljske politike, ekonomike inovacij, gospodarskega delovanja in inovacij, evalvacije ekonomike s stališča zaželjenih tehnik, upravljanja z odpadki in politik, klimatskih sprememb in razvoja.