Načrtovanje kulturne politike: principi in primeri

Študenti se bodo seznanili z obsežnim konceptualnim okvirom za analizo in načrtovanje politike kulture, obravnavali bodo tudi teoretične konstrukte in študije primerov ter se naučili, kako doseči sinergijo med njimi. Poseben poudarek bo na praktičnem izvajanju projektov in trajnosti ter na evalvaciji opravljenega dela.

Ni predpisanih posebnih predpogojev.

h1. I. Alternativne paradigme odnosa med kulturne produkcije in ekonomike
1. Kultura 1.0, 2.0, 3.0: temeljni konceptualni okvir
2. Kultura 1.0: klasično pokroviteljstvo
3. Kultura 1.1: strateško pokroviteljstvo
4. Kultura 1.2: javno pokroviteljstvo
5. Prehod od pokroviteljstva do sistema pokroviteljstva in paradigma industrije kulture
6. Kultura 2.0: industrija proto-kulture
7. Kultura 2.1: zrela industrija kulture
8. Kultura 2.2: industrija kulture in svet subkultur
9. Prehod od industrije kulture do paradigme odprtih platform
10. Kultura 3.0: sedanji scenarij
11. Pot v prihodnje: Kultura 3.1
12. Implikacije strategij kulture v EU

h1. II. Sistem širših kulturnih okolišev: teorija in študije primerov
1. Sistem širših kulturnih okolišev kot teoretična platforma za lokalni razvoj prek kulture
2. Kulturni okoliši na sistemski ravni in Kultura 1.0, 2.0 and 3.0
3. 12 značilnih dimenzij: uvod
4. Dejavniki Kakovosti razvoja prek kulture
5. Dejavniki privlačnosti razvoja prek kulture
6. Dejavniki Lokalnih dobrin v razvoju prek kulture
7. Dejavniki druženja v razvoju prek kulture
8. Dejavniki mreženja razvoja prek kulture
9. Principi načrtovanja politike kulture
10. Analiza primerov: lokalna oblast kot kritičen dejavnik
11. Analiza primerov: zmožnosti kot kritični dejavniki
12. Povzetek in nekaj premislekov o prihodnosti načrtovanja politike kulture v Evropi

Po koncu izvajanja predmeta bodo študenti poznali sestavne dele analize in znali razviti osnovne primere načrtovanja kulturne politike, upoštevajoč kontekste interesov stroke ter agendo politike kulture v EU.

Belfiore, E. & Bennett, O. (2010). Beyond the ‘toolkit approach’: arts impact evaluation research and the realities of cultural policy-making. Journal for Cultural Research 14, 121-142.
Garcia, B. (2004). Urban regeneration, arts programming and major events. Glasgow 1990, Sydney 2000 and Barcelona 2004. International Journal of Cultural Policy 10, 103-118.
Peck, J. (2005). Struggling with the creative class. International Journal of Urban and Regional Research 29, 740-770.
Pratt, A. (2010). Creative cities: tensions within and between social, cultural and economic development. A critical reading of the UK experience. City, Culture and Society 1, 13-20.
Sacco, P.L., Ferilli, G. & Tavano Blessi, G. (2011). Culture 3.0: A new perspective for the EU 2014-2020 strucgural funds programming. European Expert Network on Culture, Barcelona.
Sacco, P.L. & Crociata, A. (2013). A conceptual regulatory framework for the design and evaluation of complex, participative cultural planning strategies. International Journal of Urban and Regional Research 37, 1688-1706.
Sacco, P.L., Ferilli, G., Tavano Blessi, G. & Nuccio, M. (2013a). Culture as an engine of local development proceses: System-wide cultural districts. I: Theory. Growth and Change 44, 555-570.
Sacco, P.L., Ferilli, G., Tavano Blessi, G. & Nuccio, M. (2013b). Culture as an engine of local development proceses: System-wide cultural districts. II: Prototype cases. Growth and Change 44, 571-588.
Sacco, P.L., Ferilli, G. & Tavano Blessi, G. (2014). Understanding culture-led local development: A critique of alternative theoretical explanations. Urban Studies 51, 2806-2821.
Sacco, P.L. & Tavano Blessi, G. (2007). European Culture Capitals and local development strategies: Comparing the Genoa and Lille 2004 cases. Homo Oeconomicus 24, 111-141.

Ocena pisnega izdelka. Prosta diskusija s predavateljem in ostalimi študenti. 50/50

Prof. dr. Pier Luigi Sacco je profesor Kulturne ekonomike na Univerzi IULM v Milanu. Od septembra 2011 dalje je dekan Fakultete za umetnost, tržišča in dediščino. Predava Kreativne industrije na Univerzi v italijanskem delu Švice (USI) v Luganu. Doktorski naziv je pridobil na področju ekonomike, in sicer na Evropskem univerzitetnem inštitutu. Je avtor več kot stopetdesetih člankov, objavljenih v mednarodnih znanstvenih revijah, poleg tega je urednik publikacij znanih znanstvenih založb (npr. Oxford University Press, Cambridge University Press, Elsevier, Springer, Palgrave, Edward Elgar, Ashgate, Sage) na področju teorije ekonomike, teorije igre, kulturne ekonomike, kulturnih in kreativnih industrij ternačrtovanja kulturnih politik na urbani, regionalni in državni ravni.
Piše tudi prispevke za Il Sole 24 Ore, Saturno in Flash Art. Pier Luigi je predsednik Znanstvenega odbora Mednarodnega festivala sodobne umetnosti v Faenzi in predsednik Kulturnega observatorija regije Marche. Je član Znanstvenega odbora Italijanske narodne knjižnice v Firencah, znanstveni sodelavec na Raziskovalnem centru Semeion v Rimu ter član uredniškega odbora naslednjih znanstvenih revij: Creative Industries Journal, Mind and Society, Quality and Quantity, Journal of Marketing at Retail in Economia della Cultura. Je predavatelj plenarnih predavanj, predava v mednarodnem prostoru ter deluje kot svetovalec vlade, lokalne javne uprave in kulturnih ustanov na področju razvoja prek kulture ter svetovalec pri programih European Culture Capitals.