Okoljska politika

Osnovni cilj predmeta je opremiti študente z znanjem o načinu delovanja sodobne okoljske politike. Študenti spoznajo vlogo Evropske unije, vlade, trga in nevladnih organizacij. Spoznajo orodja in metode za analizo in oceno okoljskih instrumentov in programov ter izzive sodobnega časa, s katerimi se srečujejo snovalci okoljskih politik.Študenti bodo:
• razvijali sposobnost kritičnega razmišljanja glede novodobnih procesov varovanja okolja,;
• sposobni prepoznati prednosti in slabosti izbranih okoljskih politik;
• s pomočjo usvojene terminologije razvijali spretnosti natančnosti izražanja, pisanja in razmišljanja pri preučevanju problemov s področja okoljske politike.

Za vključitev v delo je potrebno osnovo poznavanje političnih procesov ter osnovno poznavanje problematike varovanja okolja.

Na podlagi predmeta bodo študenti sposobni razumeti procese, prek katerih se oblikujejo okoljske politike Evropske unije in držav članic, kot tudi procese v na širši, svetovni ravni. Spoznali bodo delovanje okoljske politike v praksi ter teoretično podlago okoljske politike Evropske unije. Prav tako bodo sposobni razumeti delitev nalog pri izvajanju in spremljanju učinkov okoljskih politik Evropske unije.

Znanje in razumevanje:
Študenti bodo:
• sposobni analizirati varovanje okolja kot politični in družbeni proces, ki sloni na specifičnih etičnih in teoretskih predpostavkah;
• spoznali in usvojili teoretično podlago okoljske politike Evropske unije;
• sposobni opisati in obrazložiti delitev nalog pri izvajanju in spremljanju učinkov okoljskih politik;
• znali predstaviti izzive, s katerimi se danes srečujejo snovalci okoljskih politik;
• spoznali in razumeli instrumente, prek katerih deluje okoljska politika;
• na podlagi določenih izhodišč sposobni izvesti osnovno evalvacijo okoljskih politik;
• znali pridobiti podatke, in sicer s pomočjo konceptov, ki so jih uporabljali pri izvedbi analiz, za izvedbo seminarskih nalogah in pri skupinskem delu;
• znali znanje, usvojeno pri predmetu, uporabiti pri svojem bodočem poklicu, in sicer pri izdelavi ekspertnih ocen/mnenj.

• BOH, T., 2005. Implementacija habitatne direktive v Sloveniji: primer vplivanja EU politik na nacionalno drzavo v procesu prilagajanja. Družboslovne razprave XXI, 27–45. E-gradivo
• VIG and KRAFT (2010)., Environmental Policy: New Directions for the Twenty-First Century, 7th ed. CQ Press. E-gradivo
• ELLIOTT, C., UDOVČ, A., 2005. Nature conservation and spatial planning in Slovenia: continuity in transition. Land Use Policy 22, 265–276. https://doi.org/10.1016/j.landusepol.2004.02.002 E-gradivo
• FERRANTI, F., BEUNEN, R., SPERANZA, M., 2010. Natura 2000 Network: A Comparison of the Italian and Dutch Implementation Experiences. Journal of Environmental Policy & Planning 12, 293–314. https://doi.org/10.1080/1523908X.2010.505417
• JORDAN, A., WURZEL, R., ZITO, A., 2000. Innovation in Environmental Governance: A Comparative Analysis of New Environmental Policy Instruments, American Political Science Association meeting, August/September 2000, Washington DC.
• GRODZINSKA-JURCZAK, M., CENT, J., 2011 Expansion of Nature Conservation Areas: Problems with Natura 2000 Implementation in Poland? Environmental Management 47, 11–27. https://doi.org /10.1007/s00267-010-9583-2 E-gradivo
•SCHIMMELFENNIG, F., SEDELMEIER, U., 2004. Governance by conditionality: EU rule transfer to the candidate countries of Central and Eastern Europe. Journal of European Public Policy 11. https://doi.org/10.1080/1350176042000248089
•van den HOVE, S., 2000. Participatory approaches to environmental policy-making: the European Commission Climate Policy Process as a case study. Ecological Economics 33, 457–472. https://doi.org/10.1016/S0921-8009(99)00165-2 E-gradivo
• WEALE, A., PRIDHAM, G., CINI, M., 2000. Environmental Governance in Europe: an ever closer ecological union? Oxford University Press, New York. E-gradivo

Seminarsko delo (50%), Pisni izpit (20%), Delo v skupini (30%)

Doc. dr. Romina Rodela je habilitirana s področja Upravljanje z okoljem in naravnimi viri na Univerzi v Novi Gorici, s katero sodeluje od leta 2008. Od leta 2010 je zaposlena na Univerzi v Wageningu, najprej kot Marie Curie fellow, nato po pogodbi za 0,2 FTE, kjer raziskuje na področju participativnega upravljanja z naravnimi viri.

Izbrane reference:
• BOSTRÖM, M., RABE, L., RODELA R. (under review). Environmental non-governmental organizations and transnational collaboration in two regional contexts: the Baltic Sea and Adriatic Sea Region, Journal of Environmental Politics.
WALS A., RODELA, R. (2014). Editorial: Social learning towards sustainability: promise, perspectives and problematic, NJAS - Wageningen Journal of Life Sciences 69:1-3.
• RODELA, R. (2014) Social Learning, Natural Resource Management, and Participatory Activities: A reflection on construct development and testing. NJAS - Wageningen Journal of Life Sciences 69: 15–22.
• RODELA, R. (2013). The social learning discourse: trends, themes and interdisciplinary influences in current research. Environmental Science and Policy. 25: 157–166.
• CUNDILL, G., RODELA, R. (2012). A review of assertions about the processes and outcomes of social learning in natural resource management. J. Environmental Management, 113:7-14.
• RODELA, R., CUNDILL, G., WALS A. (2012). Methodological underpinnings of social learning research in natural resource management. Ecological Economics 77: 16-26.
• RODELA R. (2012). Advancing the deliberative turn in natural resource management: an analysis of discourses on the use of local resources. Journal of Environmental Management 96(1):26-34.
• RODELA, R. (2011). Social learning and natural resource management: the emergence of three research perspectives. Ecology and Society 16(4): 30.
• RODELA R., UDOVČ U. (2008). Participation in nature protection - Does it benefit the local community? A Triglav National Park case study. The International Journal of Biodiversity Science and Management 4:209-218.