Skupinski projekt

Cilj predmeta je usposobiti študente za interdisciplinarno skupinsko projektno delo ter jim omogočiti, da v praksi preizkusijo in nadgradijo znanje in veščine za načrtovanje odprtega izobraževanja.

Študenti bodo pridobili naslednje kompetence:

• sposobnost ocenjevati primernost obstoječih izobraževalnih materialov, ugotavljati vrzeli in pripravljati kakovostne nove odprte izobraževalne vire z uporabo tradicionalnih in naprednih IKT v sodelovanju s področnimi eksperti in pedagogi,

• sposobnost pridobivanja manjkajočih informacij in specifičnega strokovnega znanja na področju načrtovanja OI, povezanim s konkretnim kontekstom projektne naloge,

• sposobnost skupinskega reševanja realnih interdisciplinarnih problemov načrtovanja odprtega izobraževanja,

• sposobnost pisno in ustno predstaviti svoj projekt ter razpravljati o projektu in temah OI z mednarodnim občinstvom.

d študentov se pričakuje znanje, pridobljeno pri predmetih Uvod v odprto izobraževanje, Načrtovanje odprtega izobraževanja in Učinkovite didaktične metode v odprtem izobraževanju. Usposobljeni morajo biti za uporabo orodij za podporo sodelovalnemu delu na daljavo in biti pripravljeni na skupinsko delo.

V okviru predmeta bodo študenti reševali konkreten problem s področja načrtovanja od-prtega izobraževanja, ob katerem bodo skozi praktično delo spoznavali principe projektnega vodenja in skupinskega projektnega dela. Prob-lem bo dovolj zapleten, da bo zahteval inter-disciplinarni pristop in timsko delo. Projektna naloga bo vsako leto nova in bo skrbno izbrana na podlagi realnih problemov odprtega izo-braževanja. Zahtevala bo konkretne rešitve s praktično vrednostjo.

Študijski proces pri predmetu bo potekal skozi naslednje faze:

1 Uvod

• Predstavitev ciljev predmeta
• Navodila za projektno delo

2 Vzpostavitev projekta

• Predstavitev projektne naloge
• Organizacija projektnega tima

3 Vsebinska zasnova

• Načrtovanje tečaja odprtega učenja
• Izbira vsebine

1. Podrobnejši načrt projektnega dela

• Koordiniranje projekta in način dela
• Razdelitev dela
• Določitev faz projekta
• Časovnica
• Diskusija in svetovanje

1. Skupinsko delo

• Razvoj OU in koordinacija
• Redna (online) srečanja s pregle-dom vmesnih rezultatov po fazah
• Diskusija in svetovanje

6 Zaključno poročilo

• Priprava pisnega poročila
• Priprava na javno predstavitev
• Svetovanje
• Javna predstavitev

7 Zaključna analiza projekta

• Kritična ocena rezultatov projekta
• Ocena poteka projekta
• Povzetek izkušenj – kaj smo se naučili

Ob koncu predmeta bodo študenti

• znanje o celotnem procesu razvoja OU - od zahtev po OU, specifikacij in razvoja do implementacije,

• spretnosti, potrebne za kreativno oblikovanje OU,

• poznavanje temeljnih načel projektnega vodenja in znanje o tem, kako delovati kot odgovoren član ekipe,

• poznavanje skupinske dinamike v projektni skupini;

• sposobnost učinkovitega in asertivnega komuniciranja o odprtih vprašanjih;

• sposobnost kritičnega ocenjevanja svojega osebnega prispevka k rezultatom ekipe.

Za pripravo na projektno delo:

R. Newton: The Theory and Practice of Project Management: Creating Value Thorough Change. Palgrave Macmillan, 2009. ISBN 978‐0‐230‐53667‐8

Glede na naravo predmeta literatura sicer ni predpisana vnaprej. Določijo jo mentorji vsako leto sproti za vsako od skupin študentov glede na vsebino izbranih projektov. Dodatne vire kot del učnega procesa ob pomoči mentorjev poiščejo študenti sami.

• Sprotno spremljanje razvoja projekta in njegovih rezultatov, vključno s projektnim komuniciranjem in upravljanjem skupinske dinamike, z elementi vrstniške evalvacije in samoevalvacije (20 %) • Vmesne predstavitve (20 %) • Zaključna predstavitev rezultatov projekta z diskusijo

Tel Amiel je doktoriral iz izobraževalnih tehnologij na University of Georgia. Trenutno je pridruženi profesor na School of Education at the University of Brasília, kjer koordinira UNESCO katedro za izobraževanje na daljavo. Je tudi pridruženi profesor na Univerzi v Novi Gorici in poučuje na magistrskem programu Načrtovanje in vodenje odprtega izobraževanja. Pred tem je vodil UNESCO katedro za odprto izobraževanje (Unicamp), bil je tudi gostujoči sodelavec na University of Wollongong in Stanford University ter gostujoči profesor na Utah State University. Več informacij na https://amiel.net.br.

Izbrana bibliografija:

Amiel, T., ter Haar, E., Vieira, M. S., & Soares, T. C. (in press). Who benefits from the public good? How OER is contributing to the private appropriation of the educational commons. In P. N. Mizukami & J. F. Reia (Eds.), Shadow libraries – From the photocopier to the cloud: Access to knowledge, piracy and education. Rio de Janeiro: CTS/FGV.
Amiel, T., Duran, M. R. da C., & Costa, C. (in review). Building institutional policies on openness through open educational resources: An analysis of the Open University of Brazil.

Zancanaro, A., & Amiel, T. (2017). The academic production on open educational resources in Portuguese. Revista Iberoamericana de Educación a Distancia, 20(1).
doi.org/10.5944/ried.20.1.16332

Amiel, T., & Soares, T. C. (2016). Identifying tensions in the use of open licenses in OER repositories. The International Review of Research in Open and Distributed Learning, 17(3). dx.doi.org/
10.19173/irrodl.v17i3.2426

Amiel, T., & Duran, M. R. da C. (2015). Desafios do trabalho com recursos educacionais abertos na
formaçăo inicial docente. Revista EmRede, 2(2), 76–92. Retrieved from aunirede.org.br/revista/
index.php/emrede/article/viewFile/66/84. The challenges of working with open educational resources in initial teacher training.

Amiel, T., Kubota, L. C., & Wives, W. W. (2016). A systemic model for differentiating school technology integration. Research in Learning Technology, 24. dx.doi.org/10.3402/rlt.v24.31856

Amiel, T., & Soares, T. (2015). O contexto da abertura: Recursos educacionais abertos, cibercultura e suas tensőes. Em Aberto, 28(94), 109–122. Retrieved from emaberto.inep.gov.br/index.php/
emaberto/article/view/1673/1644. The context of openness: Open educational resources, cyber cultur

Duran, M. R. C., Costa, C. J. da, & Amiel, T. (2014). The Open University System of Brazil: A study of learner support facilities in the northern, north-eastern and southern regions. Policy Futures in Education, 12,221. dx.doi.org/10.2304/pfie.2014.12.2.220

Amiel, T. (2014). Recursos Educacionais Abertos: Uma análise a partir do livro didático de história. Revista História Hoje, 3(5), 189–205. dx.doi.org/10.20949/rhhj.v3i5.128. Open educational resources: An analysis through the lens of History textbooks.

Amiel, T., & Amaral, S. F. do. (2013). Nativos e imigrantes: Questionando a fluęncia tecnológica de alunos e professores. Revista Brasileira de Informática Na Educaçăo, 21(3), 1–11. dx.doi.org/10.5753/
RBIE.2013.21.03.1. Natives and immigrants: Questioning the technology fluency of teachers.

Amiel, T., & Santos, K. (2013). Uma análise dos termos de uso de repositórios de recursos educacionais digitais no Brasil. Trilha Digital, 1, 118-133. Retrieved from: editorarevistas.mackenzie.br/index.php/Tdig/article/view/5892. An analysis of the terms of use in repositories for digital educational resources in Brazil.

Amiel, T. (2013). Identifying Barriers to the Remix of Translated Open Educational Resources.
International Review of Research in Open and Distributed Learning, 14(3), 126–144.
dx.doi.org/10.19173/irrodl.v14i1.1351