Tehnologije vizualnih komunikacij in njihova uporaba v izobraževanju

Cilji in kompetence

Cilj tega predmeta je usposobiti študente za učinkovito uporabo vizualne komunikacije v učnem procesu. Na podlagi razumevanja konceptov in skozi praktične vaje bodo razvili spretnosti, ki jim bodo v pomoč, da kot predavatelji izboljšajo svojo ustvarjalnost in učinkovitost.

Študenti bodo pridobili naslednje kompetence:

  • razumevanje konceptov vizualne komunikacije ter njenih prednosti in slabosti v izobraževalnem okolju,

  • sposobnost uporabe tehnologij za vizualno komunikacijo pri oblikovanju učinkovitih načinov za doseganje učnih ciljev.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Študenti morajo poznati osnove o konceptih odprtega izobraževanja in načrtovanju izobraževalne vsebine, kar oboje pridobijo v 1. semestru 1. letnika pri predmetih Osnove odprtega izobraževanja in Načrtovanje odprtega izobraževanja. Imeti morajo znanja uporabe računalniško podprtih orodij za generiranje in oblikovanje vsebin, pa tudi orodij za komunikacijo in sodelovanje. Poleg tega morajo biti usposobljeni in pripravljeni za delo v interdisciplinarnih skupinah.

Vsebina

Predmet uči osnovna načela uporabe vizualnega komuniciranja v izobraževanju. Preko prakticiranja več kratkih vaj bodo študenti razvili veščine za učinkovito uporabo vizualne komunikacije v izobraževanju.

Podrobneje bodo obdelane naslednje vsebine:

• Fiziologija in psihologija vizualnih komunikacij
• Grafično oblikovanje in postavitve
• Analogija-metafora-simbolika-ikonografija
• Semiotika
• Tehnologije in orodja vizulanih komunikacij
• Uporaba odprtokodnih digitalnih medijev, Freeware in Shareware za izboljšanje učenja
• Uporaba vizualnih komunikacij za vključevanje, sodelovanje in prikazovanje
• Storyboarding: Povej svojo zgodbo
• Orodja za urejanje fotografij in strategije oblikovanja učnih enot
• Orodja za urejanje videa in strategije oblikovanja učnih enot
• Vizualna komunikacija v dobi družbenih medijev, navidezna resničnost
• Tehnike vizualizacije

Predvideni študijski rezultati

Po končanem predmetu bodo študenti:

• razumeli koncepte in teorije vizualnega prepričevanja, fotografije, grafičnega oblikovanja, kulturnih in etičnih vprašanj, vizualizacije idej,

• znali razlikovati med različnimi vizualnimi mediji in bodo znali izbrati ustrezne vizualne medije za OI,

• znali izbrati in uporabiti različna orodja za vizualno komunikacijo,

• izdelali preprosto vizualno izobraževalno gradivo z uporabo ustreznih tehnologij.

Temeljna literatura in viri

• Smith, K., Moriarty, S., Barbatsis, G., Kenne, K. (2005) Handbook of Visual Communication: Theory, Methods, and Media (Routledge Communication Series). Lawrence Erlbaum Associates, Inc. E-gradivo
• Golombisky, K., Hagen, R. (2016). White Space Is Not Your Enemy: A Beginner's Guide to Com-municating Visually Through Graphic, Web and Multimedia Design (3rd ed.). Boca Raton: Taylor & Francis. E-gradivo
• Osgood, R., & Hinshaw, M. (2014). Visual storytelling: Videography and post production in the digital age (2nd ed.). Boston, MA: Wadsworth Cengage Learning.

Načini ocenjevanja

• Vmesne predstavitve • Zaključni pisni izpit

Reference nosilca

Suzana Loshkovska je leta 1988 diplomirala, leta 1992 pa magistrirala je iz računalništva in avtomatizacije na Fakulteti za elektrotehniko v Skopju. Doktorirala je na Tehniški univerzi na Dunaju, Avstrija, leta 1995. Je redna profesorica računalništva in vodja Oddelka za programsko inženirstvo na Fakulteti za računalništvo in strojništvo, “Ss. Cirila in Metoda “ v Skopju. Kot raziskovalka in pedagoginja se ukvarja s programiranjem, vizualizacijo, interakcijo človek-računalnik, navidezno resničnostjo, vizulaizacijo v medicini in s tehnološko podprtim učenjem. Suzana Loshkovska ima več kot 25 let izkušenj s poučevanjem in mentoriranjem dodiplomskih in podiplomskih študentov na področjih programiranja, medicinske informatike, vsebinskega iskanja slik, vizualizacije in interakcije človek-računalnik. Prav tako ima več kot 10 let izkušenj pri razvoju in zagotavljanju kakovosti študijskih programov v visokem šolstvu. Kot mentorica se je takoj od začetka aktivno vključila v program Open Education for a Better World, kjer sodeluje v mednarodnih projektnih skupinah.