Identiteta in jezik

Osnovni cilj predmeta je razumeti odnos med jezikom in identiteto pri posamezniku in skupini. Ker je ta odnos najlažje opazovati v večjezičnem okolju, kjer mora posameznik vsakodnevno izbirati med posamezniki jeziki / jezikovnimi sistemi, ga bomo opazovali pri Slovencih in Furlanih v Italiji. Študent bo skozi študij ustrezne literature in s pomočjo lastnih terenskih zapiskov spodoben analizirati odnos posameznika in skupine do lastne identitete v različnih govornih položajih, sposoben bo razumeti dinamiko spreminjanja individualne in kolektivne identitete, ki jih sprožajo spreminjajoče se družbene in socialne razmere.

Aktivno poznavanje angleškega jezika, aktivna udeležba na predavanjih (vsaj 80 %), aktivna udeležba pri terenskem delu (priprava terenskih zapiskov), sodelovanje v diskusijah in sprotno delo (študij zahtevane literature).

Posamezni jezik se razvija glede na potrebe skupine govorcev, ki ga govorijo na določenem geografskem območju in v določenem času. Skupina govorcev, ki uporablja isti jezik, si navadno deli enak način življenja in kulture. Zato je jezik vedno tesno povezan z identiteto skupine, ki ga uporablja, in njenih posameznikov.

Skozi jezik stvarem pripisujemo pomene, pomen pa vzpostavlja vez med našim konceptualnim in jezikovnim sistemom. Razmišljanje o neki kulturi in identiteti je tako pravzaprav razmišljanje o skupnih konceptih, skupnem jezikovnem sistemu in kodih (pravilih), ki vzpostavljajo povezavo med konceptualnim in jezikovnim sistemom.
Identiteta in jezik sta v stalnem spreminjanju, kar pomeni, da je prihodnost posameznikove ali skupinske identitete odvisna od trdnosti odnosa med jezikom in skupno identiteto, nič ni samo po sebi dano, odnos med njima je potrebno ozavestiti, ga gojiti in varovati.

Študent bo skozi teoretična spoznanja sociolingvistike, psiholingvistike in jezikoslovja spoznal različne vrste identitet (posameznikovih in skupinskih), med njimi še posebej t.i. teritorialne identitete, to je lokalno, regionalno, etnično in narodno pri posameznih narodih, posebej pa pri Slovencih. Skozi ustrezno znanstveno in strokovno literaturo bo spoznaval konstituiranje posameznih narodnosti (etnij) in narodov v Evropi ter razlike v smislu konstituiranja narodne : etnične identitete (npr. Slovenci : Baski), s pomočjo sociolingvističnih intervjujev furlanskih in slovenskih govorcev v Italiji pa bo spoznaval vzroke, zakaj smo se Slovenci konstituirali kot narod, Furlani pa kot etnija.

Ustni izpit (50%), seminarska naloga (50%).