Alarmantno stanje ozračja terja nujne ukrepe
Letošnje okoljske meritve ki jih je izvajal znani slovenski letalec in raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič nad Azijo so pokazale skrb vzbujajoče stanje ozračja na tem delu planeta, kot posledico uporabe neprimernih energentov in zastarelih tehnologij, ki v največji meri prispevajo k onesnaževanju in povzročajo hude okoljske spremembe.
Lenarčič je meritve opravil aprila letos v zračnem prostoru 12. držav Bližnjega vzhoda in indijske podceline. Med izvajanjem meritev je bila vidljivost zelo slaba zaradi izjemno onesnaženega zraka, na skoraj vseh 20 tisoč kilometrov, kolikor je bila dolga pot. Najslabše stanje ozračja so zaznale merilne naprave nameščene na Lenarčičevem letalu Advantic - WT10 Research, nad Jordanijo, Indijo, Bangladešem in Nepalom, kjer so v času meritev bile izjemno visoke temperaturi, tudi do 40 stopinj, kar je povzročilo dvig mešalne plasti z veliko koncentracijo aerosoliziranih delcev na višino 4 do 5 kilometrov. Tako onesnažene zračne gmote se ob ustreznih zračnih tokovih prenašajo proti severu nad območje himalajskih vrhov, kjer na tamkajšnjih ledenikih ustvarjajo temni pokrov, ki absorbira več toplote in povzroča pospešeno taljenje virov pitne vode za 2 milijarde ljudi.
Podoben problem, ki lahko povzroči pomanjkanje virov pitne vode na našem območju, je pred leti misija GLWF že zaznala na območju alpskih ledenikov, kjer pospešeno taljenje, poleg črnega ogljika povzroča tudi saharski pesek. Samo v preteklem letu so švicarski ledeniki izgubili 6 odstotkov celotnega volumna, ledenika pod Triglavom in Skuto pa sta praktično že izginila. Problemi so še posebej izraziti v jesenskem in zimskem času ko se onesnaževanju zaradi naraščajočega prometa pridružijo še izpusti iz ogrevalnih naprav. Zaradi klimatskih in geografskih značilnosti Slovenije se hladen, onesnažen zrak zadržuje pri tleh in resno ogroža zdravje ljudi.
Ekipa znanstvenikov, ki jo pri misiji Green Light World Flight vodi prof. dr. Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere in dekan Fakultete za znanosti o okolju na Univerzi v Novi Gorici, je po analizi letošnjih meritev ocenila, da bi morali čim prej pristopiti k izvajanju obsežnega svežnja ukrepov, s katerim bi preprečili najbolj črne okoljske scenarije. Črni ogljik namreč ima kratko življenjsko dobo, zato tudi ukrepi na tem področju prinašajo najhitrejše rezultate. Med ukrepi, s katerim bi lahko upočasnili in ustavili onesnaževanje s črnim ogljikov, je dr. Močnik izpostavil uporabo energentov z najmanjšim okoljskim odtisom, učinkovito kurjenje v kvalitetnih pečeh, širitev omrežja centralnih ogrevalnih sistemom in zmanjšanje individualnega in tovornega prometa. K izboljšanju stanja bi lahko prispevali še s krepitvijo javnega cestnega in železniškega prometa, spodbujanjem gradnje energetsko učinkovitih pasivnih stavb in zniževanjem ekonomske razslojenosti prebivalstva.
Iz medijev: