Epidemiologija okolja

Namen predmeta je razviti primeren nivo razumevanja epidemioloških principov s posebnim poudarkom na epidemioloških metodah, ki so uporabne pri zdravstvenih problemih, povezanih s profesionalno izpostavljenostjo onesnaženemu okolju. Problematika bo prestavljena na številnih primerih, ki bodo ilustrirali principe epidemiologije pri ugotavljanju obremenitve človeka in strategijah za njeno zmanjšanje.

Študenti bodo razvili znanje celične biologije in toksikologije in bili sposobnosti kritično vrednotiti procese in metode, potrebne za korelacijo določene bolezni z določenimi vplivi okolja. Spoznali bodo osnovne principe statistike v epidemiologiji ter razumeli vlogo zdravstvenih organizacij, kot tudi pomen okoljskih agencij, pri preprečevanju bolezni in nadzoru stanj na nacionalni in svetovni ravni.

Priporočljivo je znanje statističnih metod in biologije na osnovni ravni.

Predmet obravnava naslednja poglavja: splošni pristop k epidemiologiji okolja, epidemiološka merila, deskriptivna epidemiologija, analitična epidemiologija, osnovni biostatistični faktorji, variacija in vplivi (bias), razumevanje epidemiološke literature, ugotavljanje izpostavljenosti, metode in pristopi k zmanjšanju izpostavljenosti, pregled zdravstvenih pristopov v okolju, študije primerov v epidemiologiji okolja, izbrani primeri agensov.

Predavanja bodo namenjena poznavanju osnovnih načel razvoja bolezni, toksikologiji in celični toksičnosti. Izbrana predavanja se bodo osredotočila na epidemiologijo vode, zraka in podnebnih sprememb ter kemične zastrupitve ter učinke pesticidov na zdravje ljudi.

Znanje in razumevanje:

Razumevanje znanstvenih metod, ki omogočajo spremljanje javnega zdravja in vzročnih povezav z okoljskimi stresorji. Razumevanje odgovornosti javnih okoljskih in zdravstvenih agencij za spremljanje javnega zdravja na svetovni in nacionalni ravni.

• P. Wilkinson, Environmental Epidemiology, Open University Press, 2006 E-gradivo
• Izbrana literatura z obravnavanega področja

• Pisni izpit (75 %) • Ustni izpit (25 %)

Izredna profesorica s področja molekularne in celične biologije na Univerze v Novi Gorici

1. Bele T. and Fabbretti E. (2014) P2X receptors, sensory neurons and pain Current Medicinal Chemistry, in press.
2. Fabbretti E. (2013) ATP P2X3 receptors and neuronal sensitization Frontieres in Cellular Neuroscience. 7:236.
3. Franceschini A., Nair A, Bele T., Hullugundi SK, van den Maagdenberg AMJM, Nistri A, Fabbretti E (2012) Functional crosstalk between macrophages and trigeminal sensory neurons in culture BMC NEUROSCIENCE 13(1):143.
4. D’Arco M, Giniatullin R, Leone V, Carloni P, Nistri A, Fabbretti E (2009) The C-terminal Src inhibitory kinase (Csk)-mediated tyrosine phosphorylation is a novel molecular mechanism to limit P2X3 receptor function in mouse sensory neurons. JOURNAL OF BIOLOGICAL CHEMISTRY 284(32):21393-401. (IF=5.58 n citations 23).
5. Fabbretti E, Edomi P, Brancolini C, Schneider C (1995) Apoptotic phenotype induced by overexpression of wild-type gas3/PMP22: its relation to the demyelinating peripheral neuropathy CMT1A. CMT1A GENES AND DEVELOPMENT, 9 (15), 1846-1856. (IF= 15.61; n citations 146).