Uvod v kulturne študije

Cilj predmeta je študentom ponuditi pregled nad različnimi pojmovanji in pristopi k preučevanju kulture v
različnih intelektualnih in teoretskih tradicijah in jih usposobiti za samostojno analizo kulturnih fenomenov.

Pogojev ni.

Študenti se pri predmetu spoznajo s temeljnimi antropološkimi, sociološkimi, lingvističnimi in psihoanalitičnimi utemeljitvami kulture, ene od konceptualno najbolj izmuzljivih in semantično kompleksnih besed, katere pojmovanje odločilno zaznamuje raziskovalne pristope, perspektive in zmožnosti spoznavanja in razumevanja partikularne družbeno- zgodovinske resničnosti.

Predmet obravnava etimološke in konceptualne izvore ter splošno zgodovino koncepta kulture (izbrane filozofske obravnave koncepta kulture iz antike in obdobja razsvetljenstva, literarno- romantični angleško in nemško tradicijo in zgodnje ter sodobnejše antropološke definicije kulture), temeljne sociološke, strukturalistične, poststrukturalistične, marksistične in psihoanalitične opredelitve kulture in z njo povezanih idej in fenomenov.

Predmet obravnava tudi:

• razmerje med kulturo in naravo, civilizacijo, družbo, jezikom, subjektivnostjo in kulturnimi artefakti
• kulturo kot sistem znakov in skladišče kolektivnega spomina

Znanje in razumevanje:
(Študent ...)
- osvoji znanje o pojmovanju kulture v različnih znanstvenih paradigmah;
- razume analitično uporabnost teorije za raziskovanje kulturnozgodovinskih fenomenov;
- osvoji znanje o razmerju med kulturo, naravo, civilizacijo, družbo, jezikom, subjektivnostjo in kulturnimi artefakti.

Veščine:
(Študent ...)
- razvija analitično senzibilnost za razumevanje kulturnih fenomenov različnih zgodovinskih, družbenih in političnih kontekstih;
- razvija kritično misel in sposobnost samostojne in kritične analize.

• Althusser, Louis (2018). Ideologija in ideološki aparati države in drugi spisi. Ljubljana: /Cf Katalog
• Barthes, Roland (1972). Mythologies. New York: Noonday Press.
• Foucault, Michel (2008). Vednost-oblast-subjekt. Ljubljana: Krtina. Katalog
• Freud, Sigmund (2000). Spisi o umetnosti. Ljubljana: Cf. Katalog
• Hall, Stuart (2000). Representation: Cultural Representations and Signifying Practices. London: Thousand Oaks; New Delhi: Sage Publications. Katalog
• McGuigan, Jim (2002). Cultural Populism. New York: Taylor and Francis. Katalog
• Said, Edward (1996). Orientalizem: Zahodnjaški pogledi na Orient. Ljubljana: ISH Fakulteta za podiplomski humanistični študij.Katalog
• Stanković, Peter (2018). Politike Popa: uvod v kulturne študije. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Katalog
• Williams, Raymond (2015). Keywords: A Vocabulary of Culture and Society. Oxford: Oxford University Press, str. 49-54.
• Williams, Raymond (1989). Resources of Hope: Culture, Democracy, Socialism. London: Verso, str. 3-14.

Kolokvij (25%)
Seminarska naloga (25%)
Pisni izpit (50%)

Dr. Jasna Fakin Bajec je etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka. Leta 2010 je doktorirala s temo procesi ustvarjanja kulturne dediščine med tradicijo in izzivi sodobne družbe na Krasu (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta). Od leta 2004 je zaposlena na ZRC SAZU, Inštitutu za kulturne in spominske študije. Od leta 2021 je vodja Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici.

Pri svojih raziskavah namenja posebno pozornost kulturnim praksam (po)ustavarjanja kulturne dediščine za namene socialnega, kulturnega, okoljskega in gospodarskega razvoja lokalnih skupnosti. Na podlagi sodelovanja z društvi, zavodi, osnovnimi in srednjimi šolami ter občinami razvija participativne pristope, metode in tehnike za vzpostavljanje celostnega vrednotenja, varovanja, upravljanja in interpretacije kulturne dediščine. Posebej jo zanima načini opolnomočenja in vključevanja civilne družbe, zlasti marginalnih skupin in mladih v dediščinske prakse, da bodo v njih prepoznali priložnost za kritičen razmislek o tem, kdo sem, komu pripadam in kako naprej. Poglablja se tudi v pomen spomina, čustev in afektivnih reakcij med nosilci kulturnih praks pri mobiliziranju dediščine za tržne namene in posledično kršenju kulturnih pravic. Bila je vključena v več aplikativnih evropskih projektov (npr. Interreg projektov), kjer je imela priložnost spoznati in reflektirati načine ustvarjanja dediščine med ljubiteljstvom in vplivi evropskih, finančnih politik in strategij.
Rezultate raziskav s področja dediščinskih in kulturnih študij je objavila v več znanstvenih in strokovnih člankih, zbornikih in knjigi Procesi ustvarjanja kulturne dediščine (2011).

1. MLAČNIK, Primož. Poetika umorov v popularnih slovenskih kriminalkah iz perspektiv kriminoloških teorij. Slavia Centralis. [Tiskana izd.]. 2023, letn. 16, št. 2, str. 296-307.

2. MLAČNIK, Primož. From minor literature to neoliberal noir : the detective novels of Sergej Verč. Caietele Echinox. 2022, vol. 43, str. 77-92.

3. MLAČNIK, Primož. Virus : neoliberalni detektiv v imuni slovenski družbi. Filozofski vestnik. [Tiskana izd.]. 2022, letn. 43, št. 1, str. 181-200, 217-218.

4. MLAČNIK, Primož. Udomačeni Slovenci v detektivskih romanih Avgusta Demšarja. Jezik in slovstvo. [Tiskana izd.]. 2022, letn. 67, št. 3, str. 5-15.

5.MLAČNIK, Primož. Dekonstrukcijskost manjšinskih detektivskih romanov Sergeja Verča. Studia Historica Slovenica : časopis za humanistične in družboslovne študije. [Tiskana izd.]. 2022, letn. 22, št. 3, str. 859-886, ilustr.

1. MLAČNIK, Primož, STANKOVIĆ, Peter. The disappearance of political jokes in post-socialist Slovenia. Communist and post-communist studies. Sep. 2020, vol. 53, no. 3, str. 172-188.

2. MLAČNIK, Primož. Minor literature in the case of Brina Svit = Literatura mniejsza na przykładzie Briny Svit. Przekłady Literatur Słowiańskich. 2020, tom 10, cz. 1, str. 207-223. Prace Naukowe Uniwersytetu Śląskiego w Katowicach.

3. MLAČNIK, Primož. Poročilo o melanholiji : primer Kafka. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, 2020. 153 str. Knjižna zbirka Skodelica kave.

4. MLAČNIK, Primož. Kulturistike - kulturološka branja beletristike. Slavia Centralis. [Tiskana izd.]. 2019, letn. 12, št. 2, str. 46-57.

5. MLAČNIK, Primož. The deconstruction of Freud's theory of melancholy. Družboslovne razprave. [Tiskana izd.]. sep. 2018, letn. 34, št. 88, str. 113-131.

6. MLAČNIK, Primož. The influence of Franz Kafka's literature on aspects of critical cultural theory.Slavia Centralis. [Tiskana izd.]. 2021, letn. 14, št. 1, str. 249-259.