Kulturna dediščina v historični perspektivi

Cilji in kompetence

CILJI
Študentje/ke:
• bodo razumeli procese nastajanja kulturne dediščine v sedanjosti in načine interpretacije preteklosti;
• bodo znali oceniti pomen in vlogo različnih akterjev – nosilcev, ki so vključeni v procese nastajanja dediščine;
• bodo prepoznali vloge in pomene dediščine v sodobnem svetu;
• se bodo seznanili s pojmi povezanimi z dediščino (spomin, tradicija, izročilo, skupnost/dediščinska skupnost, nostalgija ipd.);
• se bodo seznanili z glavnimi državnimi in mednarodnimi institucijami (Unesco, Svet evrope, Zavod za varstvo kulturne dediščine RS) in zakoni, ki so povezani z upravljanjem dediščine;
• se bodo naučili metod in tehnik raziskovanja preteklosti in interpretacije dediščine.

KOMPETENCE
Študentje/ke bodo znali:
• analizirati in ovrednotiti pomene in vloge kulturne dediščine v sodobnem svetu;
• identificirati in oceniti delo glavnih mednarodnih in nacionalnih institucij, ki oblikujejo zakone, strategije in agende za varovanje kulturne dediščine;
• izbrati dobre in slabe primere praks ohranjanja in uporabe dediščine v lokalne okolju;
• prepoznati, kako se tradicije, izročila, stara znanja, spomini iz preteklosti spreminjajo v elemente lokalne, nacionalne in transnacionalne dediščine;
• razviti idejo za svoj dediščinski projekt;
• znali uporabiti metode, orodja in pristope za raziskovanje preteklosti in so- ustvarjanja dediščine v lokalnem okolju.

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Za predmet Kulturna dediščina v historični perspektivi ni pogojev za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti.

Uspešen študij predmeta se povezuje s študijem kulturnozgodovinskih formacij pri drugih predmetih na programu.

Vsebina

Glavni cilj predmeta je, da študentje spoznajo procese nastajanja kulturne dediščine v sodobnem svetu ter njen pomen in vlogo pri oblikovanju in razvoju skupnosti. S pomočjo primerov dobrih in manj dobrih praks iz Slovenije in tujine bodo sposobni kritično ovrednotili pomen dediščine kot:
• socialno-politični kapital, ko materialni in nematerialni elementi dediščine predstavljajo simbol kolektivne identitete;
• ekonomski kapital, ko se sestavine dediščine trži za namene razvoja turizma, ustvarjalne industrije in marketinga;
• razvojni kapital, ko se znanja in veščine prednikov uporablja za reševanje razvojnih izzivov (tj. podnebnih sprememb, revščine, medkulturnega in medgeneracijskega povezovanja).

Študentje bodo tudi spoznali zgodovinski razvoj varovanja in upravljanja kulturne dediščine, značilnosti posameznih zgodovinskih obdobij (čas moderne in postmoderne dobe) za nastanek dediščinskih zakonov ter različne odnose lokalnih oblasti in prebivalstva materialnih elementov, znanj in idej iz preteklosti. Večji poudarek bo namenjen razmeram na slovenskih tleh, s poudarkom na obdobju od 19. stoletja dalje, ko se začne dediščino uporabljati za namene konstruiranja političnih programov in nacionalne identitete. Obenem se bodo seznanili s posamezni pojmi, ki so povezani z dediščino (spomin, tradicija, preteklost, identiteta, skupnost) ter pristopi različnih znanstvenih disciplin, ki se ukvarjajo s varovanjem dediščine (umetnostna-zgodovina, arheologija, antropologija, arhitektura, geografija).

V drugem delu predavanj bo večja pozornost namenjena predstavitvi posameznih državnih ustanov (muzej, arhiv, Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, raziskovalni centri), mednarodnih institucij (UNESCO, Svet
Evrope), konvencij in strategij, ki opredeljuje načine varovanja, ohranjanja in trženja dediščine.

V okviru seminarja oziroma terenskih vaj se bo posamezne ustanove tudi obiskalo. Hkrati bodo imeli študentje možnost na terenu spoznati načine interpretacije dediščine. Pri seminarju se bodo študentje tudi seznanili z različnimi pristopi, metodami in tehnikami raziskovanja preteklosti in interpretacije dediščine (intervjuji, foto-izražanje, pripovedovanje zgodbe, celostni pristop ipd.). Študentje se bodo tudi naučili veščin pisanja razvojnih nacionalnih in mednarodnih projektov.

Predvideni študijski rezultati

Študentje/ke bodo:
• razumeli procese in prakse nastajanja transnacionalne, nacionalne in lokalne kulturne dediščine;
• poznali mednarodne in nacionalne institucije in zakone varovanja kulturne dediščine;
• poznali delovanja glavnih nacionalnih dediščinskih ustanov;
• znali argumentirati prednosti, slabosti, ovire in priložnosti ustvarjanja dediščine za socialne, gospodarske in razvojne namene;
• sposobni načrtovati ideje za dediščinski projekt;
• zmožni uporabiti različne metode raziskovanja preteklosti in poustvarjanja dediščine v lokalnem okolju;
• razvili veščine komunikacije in debate za konstruktivno razpravo o uporabi dediščine za razvoj.

Temeljna literatura in viri

  • FAKIN BAJEC, Jasna: Procesi ustvarjanja kulturne dediščine: Kraševci med tradicijo in izzivi sodobne družbe. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. Katalog
  • FAKIN BAJEC, Jasna. Procesi ustvarjanja kulturne dediščine: na razpotju med neoliberalizmom in prostovoljstvom v okviru dediščinskih društev. Etnolog: glasnik Slovenskega etnografskega muzeja. [Nova vrsta], 30/81, 2020b, 69–88.
    E-gradivo
  • FAKIN BAJEC, Jasna; POGAČAR, Martin; ŠTRAUS, Matevž, LEMUT BAJEC Melita: Dediščina v akciji: Poti in načini vključevanja mladih v ohranjanje in interpretacijo dediščine. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2021. E-gradivo
  • HUDALES J., VISOČNIK, N. (ur). 2005. Dediščina v očeh znanosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. Katalog
  • HUDALES J., VISOČNIK, N. (ur). 2005. Dediščina v rokah stroke. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo.
  • DOLŽAN ERŽEN, T., SLAVEC GRADIŠNIK I., VALENTINČIČ FURLAN N. (ur).2014. Interpretacije dediščine. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo.
  • SMITH, Laurajane: Uses of Heritage. London in New York, Routledge, 2006. Katalog
  • ČEBRON LIPOVEC, Neža. Etnografske metode in ohranjanje stavbne dediščine. Glasnik Slovenskega etnološkega društva. [Spletna izd.]. 2021, 61, št. 1, str. 17-29. ISSN 2536-4324. E-gradivo
  • SEDMAK, Gorazd, BREZOVEC, Aleksandra, PLESTENJAK, Ana, ČEBRON LIPOVEC, Neža. Povezovanje turizma in kreativnih industrij pri oživljanju opuščene industrijske dediščine skladišča Monfort. Studia universitatis hereditati. 2019, letn. 7, št. 1, str. 113-127, ilustr. ISSN 2350-5443. E-gradivo
  • HROBAT VIRLOGET, Katja. O aktivni in pasivni vlogi stroke ter javnosti pri ustvarjanju nesnovne dediščine : primer mitskega parka in starovercev. V: SVETEL, Ana (ur.), PETROVIĆ LEŠ, Tihana (ur.). Nesnovna dediščina med prakso in registri : 15. vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo; Zagreb: Hrvaško etnološko društvo, 2019. Str. 26-45. Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva, 53.
  • PETRIČ, Magdalena: Mednarodno pravno varstvo kulturne dediščine. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo, uprava RS za kulturno dediščino, 2000, 16.
  • ŽIDOV, Neda: Težave Slovenije pri varovanju nesnovne kulturne dediščine v luči Unescove Konvencije (2003). Etnolog, 28, 2018, 41–62. E-gradivo
  • CHITTY, Gill (ur.), Heritage, Conservation and Communities. Engagement, Participation and Capacity Building. London, New York, Routledge.
  • MESKELL, Lynn (ur.), Global Heritage: A Reader. Chichester: Wiley Blackwell, 2015 Katalog
  • JEZERNIK, Božidar: Nacionalizacija preteklosti. V: Jezernik, B. (ur.). Med prezentacijo in manipulacijo. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Zupaničeva knjižnica, št. 33), 2010, 7–23.
  • SILVERMAN Helaine in D. Fairchild Ruggles (ur.), Cultural Heritage and Human Rights. New York: Springer, 2015 E-gradivo
  • WATERTON, Emma in WATSON, Steve. (ur.). 2015. The Palgrave Handbook of Contemporary Heritage Research. Palgrave Handbooks. Basingstoke in New York, Palgrave Macmillan, 2015. Katalog E-gradivo

Načini ocenjevanja

Pisni ali ustni izpit (60 %) Seminarska naloga/projekt (40 %)

Reference nosilca

Dr. Jasna Fakin Bajec je etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka. Leta 2010 je doktorirala s temo procesi ustvarjanja kulturne dediščine med tradicijo in izzivi sodobne družbe na Krasu (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta). Od leta 2004 je zaposlena na ZRC SAZU, Inštitutu za kulturne in spominske študije. Od leta 2021 je vodja Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici.
Pri svojih raziskavah namenja posebno pozornost kulturnim praksam (po)ustavarjanja kulturne dediščine za namene socialnega, kulturnega, okoljskega in gospodarskega razvoja lokalnih skupnosti. Na podlagi sodelovanja z društvi, zavodi, osnovnimi in srednjimi šolami ter občinami razvija participativne pristope, metode in tehnike za vzpostavljanje celostnega vrednotenja, varovanja, upravljanja in interpretacije kulturne dediščine. Posebej jo zanima načini opolnomočenja in vključevanja civilne družbe, zlasti marginalnih skupin in mladih v dediščinske prakse, da bodo v njih prepoznali priložnost za kritičen razmislek o tem, kdo sem, komu pripadam in kako naprej. Poglablja se tudi v pomen spomina, čustev in afektivnih reakcij med nosilci kulturnih praks pri mobiliziranju dediščine za tržne namene in posledično kršenju kulturnih pravic. Bila je vključena v več aplikativnih evropskih projektov (npr. Interreg projektov), kjer je imela priložnost spoznati in reflektirati načine ustvarjanja dediščine med ljubiteljstvom in vplivi evropskih, finančnih politik in strategij.

Rezultate raziskav s področja dediščinskih in kulturnih študij je objavila v več znanstvenih in strokovnih člankih, zbornikih in knjigi Procesi ustvarjanja kulturne dediščine (2011).

Bibliografija/Bibliography:
FAKIN BAJEC, Jasna. Procesi ustvarjanja kulturne dediščine: na razpotju med neoliberalizmom in prostovoljstvom v okviru dediščinskih društev. Etnolog : glasnik Slovenskega etnografskega muzeja. [Nova vrsta]. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 30 = 81, str. 69-88. https://www.etno- muzej.si/files/etnolog/pdf/0354-0316_30_fakin_procesi.pdf.
FAKIN BAJEC, Jasna. The interpretation and utilization of cultural heritage and its values by young people in Slovenia : is heritage really boring and uninteresting?. Etnološka tribina : godišnjak Hrvatskog etnološkog društva. 2019, vol. 49, [no.] 42, str. 173-193. ISSN 0351-1944. https://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=335470, DOI: 10.15378/1848- 9540.2019.42.07.
FAKIN BAJEC, Jasna (avtor, fotograf). An integrated approach to the revitalization, safeguarding

and management of cultural heritage: how to establish a durable and active local group of stakeholders. Annales : anali za istrske in mediteranske študije. Series historia et sociologia. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 30, št. 2, str. 285-300, https://zdjp.si/wp- content/uploads/2020/09/ASHS_30-2020-2_FAKIN.pdf.
FAKIN BAJEC, Jasna (avtor, fotograf). Vključevanje skupnosti v razvoj in upravljanje kulturne dediščine v aplikativnih evropskih projektih. Glasnik Slovenskega etnološkega društva. [Tiskana izd.]. 2020, 60, št. 1, str. 90-100, ilustr. ISSN 0351-2908. https://www.sed-drustvo.si/domains/sed- drustvo.si/modules/Domino/Files/glasnik-60-1-2020-manjaa-resolucija-1.pdf.
FAKIN BAJEC, Jasna. Cultural heritage and the role of voluntary associations in the process of achieving sustainable development in rural communities. Studia ethnologica Croatica. 2016, vol. 28, str. 21-45,. http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=253563.
FAKIN BAJEC, Jasna. Procesi ustvarjanja kulturne dediščine : Kraševci med tradicijo in izzivi sodobne družbe. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC

Doc. dr. Kaja Širok je raziskovalno aktivna na področjih zgodovine, muzeologije, dediščine, ustne zgodovine idr. Diplomirala je leta 2002 na Filozofski fakulteti v Ljubljani z nalogo Ars amatoria: koncept ljubezni v srednjem veku. Podiplomski študij je nadaljevala na Fakulteti za podiplomski študij v Novi Gorici, kjer je leta 2009 doktorirala iz kulturne zgodovine z disertacijo Kolektivno spominjanje in kolektivna pozaba v obmejnem prostoru: spomini na Gorico 1943–1947.
Med letoma 2011 in 2021 je vodila Muzej novejše zgodovine Slovenije (MNZS). V času vodenja je sodelovala v številnih evropskih projektih na področju kulture. Leta 2019 jo je Evropski parlament potrdil v akademski svet Hiše evropske zgodovine v Bruslju. Od leta 2021 je predavateljica na Univerzi v Novi Gorici, na smeri kulturna zgodovina. Od marca do junija 2022 je vodila Javni zavod GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture Nova Gorica, trenutno je državne sekretarke za kulturo v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba.

Pri svojem raziskovalnem delu se ukvarja z vprašanji odnosa med zgodovino in spominom, dominantnimi historičnimi naracijami ter osebnimi izkušnjami posameznika, s posebnim poudarkom na vprašanji dojemanja preteklih dogodkov v odnosu do današnjega časa. Osredotoča se na teme nacionalizmov, muzejskih naracij, spominskih študij in različnih interpretacij o preteklosti.
Bibliografija/Bibliography:
ŠIROK, Kaja. Kalejdoskop goriške preteklosti : zgodbe o spominu in pozabi, (Zbirka Kulturni spomin, knj. 2). Ljubljana: Založba ZRC, 2012.
GRABAR, Nika, ŠIROK, Kaja, VOVK, Martina. Parlament - tri zgodbe : arhitektura, umetnost, spomin. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2012.
ŠIROK, Kaja, PURG, Urška. (Re)interpretacije dediščine muzejskih zbirk : oblikovanje podob preteklosti v evropskem kontekstu. V: DOLŽAN ERŽEN, Tatjana (ur.), SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid (ur.), VALENTINČIČ FURLAN, Nadja (ur.). Interpretacije dediščine, (Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva, 48). Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 2014, str. 128-137, 279-280.
ŠIROK, Kaja: Museums Exibiting Europe (EMEE); Toolkit n.2 http://www.museums-exhibiting-europe.de/toolkit-manuals-activity-8/
ŠIROK, Kaja. Tujerodec : italijanska koncentracijska taborišča med spominom in pozabo. V: TOFFOLO, Davide. Italijanska zima. 1. izd. Ljubljana: Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011,
ŠIROK, Kaja. Kolektivni spomin, pričevalec in zgodovina : diskurzivne konstrukcije preteklosti. Acta Histriae, ISSN 1318-0185, 2012, letn. 20, št. 1/2, str. 137-150.
ŠIROK, Kaja. Identitete, zgodovina in dediščina prostora - prakse spominjanja in komemoracije na Goriškem v XX. stoletju. Acta Histriae, ISSN 1318-0185, 2012, letn. 20, št. 4, str. 631-646, ŠIROK, Kaja. Spomin in pozaba na obmejnem območju : predstave o goriški preteklosti. Acta Histriae, ISSN 1318-0185, 2010, letn. 18, št. 1/2, str. 337-358
ŠIROK, Kaja. Okus spomina : refleksija na obdobje Zavezniške vojaške uprave v življenjskih zgodbah pričevalcev. V: ŠUŠTAR, Branko (ur.), HAKL SAJE, Maja (ur.). Zgodovina je slastna : kulturna zgodovina hrane. 100 let začetka prve svetovne vojne : programska knjižica. Ljubljana: ZZDS, 2014, str. 21.
ŠIROK, Kaja. Gradnja zgodovine, ustvarjanje spomina : vojni spomeniki v vojnah spomina = Building history, creating memory : war memorials in memory wars. V: HUREMOVIČ, Tina (ur.). Disonantna dediščina 20. stoletja = Dissonant heritage of the 20th century. [Ljubljana]: Forum slovanskih kultur: = Forum of Slavic Cultures, 2013, str. 34-35
ŠIROK, Kaja. Which history? Whose memory? : the power of memory in borderland identity making. V: The wages of nationhood : conflicts, compromises and costs : convention papers. [New York: Columbia University Press], 2012,
ŠIROK, Kaja. Commemoration and remembrance practices in Slovenia : adoption of Holocaust Remembrance Day and its discursive formation in everyday Slovene media. V: The holocaust in Yugoslavia : history, memory and culture - a reappraisal. [Jerusalem]: Yad Vashem, [2013],