Zgodovine čezmejnih prostorov

Predmet študentom:

• ponudi širok pregled sodobnih teoretskih in konceptualnih pristopov kakor tudi zgodovinski pregled tematizacije prostora in zgodovine, na presečišču historiografije, antropologije, filozofije, jezikovnih kultur
• nudi podporo in usmeritve pri izbiri teme, razvoju ideje ter akademske predstavitev obliki diskusije oziroma eseja
• pri študentkah in študentih spodbuja kritično branje znanstvene in druge literature ter vrednotenje teoretskih in konceptualnih pristopov, spodbuja povezovanje različnih pristopov ter disciplinarnih poudarkov ter različnih metodoloških, teoretskih in konceptualnih pristopov
• študentke in študente opremi z orodji za razumevanje sodobnih procesov in iskanje rešitev

Kompetence

• Študentje spoznajo povezovanje različnih sektorskih zgodovin in ved, njihovo »ozemljenje« na specifičnem mejnem prostoru.
• Skozi interdisciplinarni dialog, pa tudi med-vedni dialog in sinhronizacije statične (tradicionalna materialna in duhovna kultura) in dinamične perspektive (pretok ljudi, idej in »kapitala«) spoznajo miselne, vedenjske in druge konstante in spremenljivke nekega (čezmejnega) prostora v času.
• Študent_ka razvije veščine pisne in govorne akademske argumentacije, odprte diskusije oziroma debate.
• Razvije in nadgrajuje samostojno izbiranje raziskovalne tematike, uporabe ustreznih orodij in metodologije.

Za ta predmet ni pogojev za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti.

Predmet se povezuje s predmeti Kulture, meje in spomin; Dediščina med medkulturnostjo, enakostjo in trajnostjo.

Razlike v položaju, mentaliteti in predstavah čezmejnih skupnosti in ter dinamike v odnosu med skupnostmi so pomembno pogojene in oblikovane skozi in preko meja. Zato predmet, utemeljen na na kulturnozgodovinskem pristopu čezmejne prostore obravnava kot prostore, ki se na kompleksne, prepletena, soodvisne in dinamične načine oblikujejo preko diskurzivnih praks, političnih in ekonomskih procesov, v kontekstu lokalnih, regionalnih in globalnih zgodovin, umeščenih v zelo konkretno geografsko okolje. Predmet se navezuje se na konceptualne in teoretske pristope zgodovine mentalitet, socialne zgodovine, historične antropologije, intelektualnih ter konceptualnih zgodovin, geografije in psihologije, ter spolnih, kolonialnih, kakor tudi migracijskih študijev v smislu zgodovinjenja njihove recepcije ter vpliva na vzpostavljanje oziroma definiranje duhovno-materialnih referenčnih prostorov. Izpostavlja nujnost obravnave meje v različnih perspektivah, in sicer konceptualno, zgodovinsko, geografsko (odnos meja – voda), psihološko, pretočnosti vs. zamejenosti, ipd.
Slovenski zahod, na primer, je zaradi večstoletnega življenja Slovencev v različnih državnih/deželnih tvorbah (dinastični teritorij Goriških grofov, Oglejski patriarhat, Beneška republika, habsburška monarhija, Kraljevina Italija, DF Jugoslavija, Republika Italija, FLR Jugoslavija/LR Slovenija, SFR Jugoslavija/SR Slovenija, Republika Slovenija) izjemen študijski primer, ki ga dopolnjujejo tudi drugi (Prekmurje, Bližnji vzhod, Irska…).

Tematski poudarki:
- zgodovine državnih, jezikovnih in kulturnih meja
- vprašanje meja in njihovega prehajanja – globalna usmeritev 21. stoletja
- notranje dinamike mej in čezmejnih prostorov
- psihologija meje – meje določajo naravno pripadnost neki skupini, definirajo procese vključevanja in izključevanja
- vprašanje jezikovnih meja meja kot predmeta izpodbijanja
- problem enonacionalne obravnave čezmejnih prostorov – izključevanje drugega/drugih in posledice
- koncept čezmejnosti, transnacionalnosti , transkulturnosti, kulturne hibridnosti nujnost decentraliziranega pristopa
- konkretne študije primerov (tudi kot študijska obveznost) – od specifičnega k splošnemu
- razumevanje meja kot procesov, konstrukcija meja (bordering) v nenehni izgradnji
- meja kot fenomen, ki se izraža tudi skozi geografsko-hidrološki vidik

Po opravljenem izpitu bo študentka:
- Osvojila temeljno razumevanje konceptualnih, teoretskih in metodoloških pristopov k preučevanju zgodovine in čezmejnih prostorov skozi obvladovanje temeljne literature ter analizo konkretnih primerov.
- izkazovala kompetenco pisanja različnih vrst besedil v dialogu s kritičnim branjem in analizo sodobne znanstvene in druge literature.
- Spoznala se bo z znanstvenim in javnim diskurzom o pomenu raziskovanja zgodovine v kontekstu razumevanja čezmejnosti prostorov.

• Agnew J. 2001. “Bordering Europe and Bounding States: The 'Civilizational' Roots of European National Boundaries”, in Kaplan D. and Hakli J. (eds.), Borderlands and Place, New York, Rowman & Littlefield.
• Anderson B. (1983), Imagined Communities: Reflections on the Origin and Spread of Nationalism, London, Verso. Katalog
• Anderson J., O’Dowd L. & Wilson T.M. (eds.) (2003), New Borders for a Changing Europe, London, Frank Cass. Katalog E-gradivo
• Balibar E. (1998), “The Borders of Europe”, in Cheah P. and Robbins B. (eds.) Cosmopolitics: Thinking and Feeling Beyond the Nation, Minneapolis, MN, University of Minnesota Press.
• Bechev D. & Nicolaidis K. (2010), “Introduction: Frontiers, Memory, and Conflict in the Mediterranean”, in Bechev D. and Nicolaidis K. (eds.), Mediterranean Frontiers: Borders, Conflict and Memory in a Transnational World. London, Tauris Academic Studies.
• Berger, Stefan. 2007. Border Regions. Hybridity and National Identity. In: O. E. Wang, F. L. Fillafer (eds). The Many Faces of Clio. Cross-Cultural Approaches to Historiography. Essays in Honor of Georg G. Iggers. [S.l.], Berghahn Books, 366‒381 E-gradivo
• Bialasiewicz, Luiza; Minca, Claudia. 2010. ''The Border Within": Inhabiting the Border in Trieste. Environment and Planning. D: Society and Space 28, 6, 1084‒1105 E-gradivo
• Brubaker, R. (2004): Ethnicity withouth groups. Harvard, 17. E-gradivo
• Elden S. (2009), Terror and Territory. The Spatial Extent of Sovereignty, Minneapolis, MN, University of Minnesota Press. Katalog
• Gilles P., Koff H., Maganda C. and Schulz C. (eds.) (2013), Theorizing Borders Through Analyses of Power Relationships, Brussels, Peter Lang. Katalog
• Golec, Boris. 2017. Temporary Croatization of parts of eastern Slovenia between the sixteenth and nineteenth century: changing identities at the meeting point of related peoples, Urbanc, Mimi (ed.). Frankfurt am Main [etc.]: P. Lang. Katalog
• Houtum H. van & Naerssen T. van (2002), “Bordering, Ordering, and Othering”, Journal of Economic and Social Geography, 93, 2, pp. 125-136. E-gradivo
• Jurić Pahor, Marija. 2012. Čezmejni in transkulturni imaginariji: alpsko-jadranski prostor v kontekstu njegovega zamišljanja in o(d)smišljanja. Annales 22, 2, 409‒424 http://dx.doi.org/10.1111/1467-9663.00189 E-gradivo
• Kolossov, Vladimir and James Scott. 2013. “Selected conceptual issues in border studies”, Belgeo https://doi.org/10.4000/belgeo.10532. E-gradivo
• Kolstø, P. (2005): Introduction, Assessing the Role of Historical Myths in Modern Society. V: Kolstø, P. (ur.): Myths and Boundaries in South Eastern Europe. London, Hurst & Company, 23-27.
• Makuc, Neva. 2021. Border Identities in the Early Modern Period. Venetian Friuli and the Habsburg County of Gorizia Mirrored in Contemporary Historiography. Pogačar, Martin (ed.). Berlin, Peter Lang. Katalog
• Smith, A. D. (1999): Myths and Memories of the Nation. New York, Oxford University Press, 150.
• Širok, Kaja. Kalejdoskop goriške preteklosti: zgodbe o spominu in pozabi. Ljubljana : Založba ZRC, 2012 Katalog E-gradivo
• Thaler, Peter. 2001. Fluid Identities in Central European Borderlands. European History Quarterly 31. 4, 541‒542, https://doi.org/10.1177/026569140103100402.
• Verginella, Marta. 2010. Zgodovinjenje slovensko-italijanske meje in obmejnega prostora. Acta Histriae 18, 1‒2, 207‒216. E-gradivo

Način (pisni ali ustni izpit, naloge, projekt):
- redne naloge v skladu z učnim načrtom
- končni esej s predstavitvijo
- pisni ali ustni izpit

Struktura ocene:
20% redne naloge
50% končna dokumentacija
30% pisni oziroma ustni izpit

Prof. dr. Petra Svolšjak (Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU) se raziskovalno osredotoča na zgodovino prve svetovne vojne ter njen kulturno-zgodovinski kontekst, širše pa na družbeno in politično zgodovino 19. in 20. stoletja.Njeno področje delovanja je zlasti usmerjeno v raziskovanje obdobja svetovne vojne 1914–1918 ter spominske kulturne pokrajine, ki je nastala kot posledica vojne. Obenem svoje znanje prenaša tudi na področje izobraževanja dodiplomskih in podiplomskih študentov. Posebno dejavna je na področju problematike žrtev prve svetovne vojne, kje se je poleg številnih študij uspela vključiti tudi v evropske raziskovalne tokove in skupine, ki proučujejo kulturno demografijo prve svetovne vojne. Ima dobre organizacijske sposobnosti in večletne izkušnje s sodelovanjem in vodenjem raziskovalnih projektov.

V svojem raziskovalnem delu se Dr. Oto Luthar ukvarja predvsem z zgodovino zgodovinopisja, filozofijo zgodovine, z zgodovino sodobnih intelektualnih praks ter z revizionizmom v zgodovinopisju. Ob tem ga zanimajo tudi teme, povezane s sodobno idejno zgodovino ter s kulturno zgodovino prve svetovne vojne.
Leta 2011 je dr. Luthar prejel avstrijski častni križ, priznanja za njegova prizadevanja za izboljšanje znanstvenega sodelovanja ZRC z avstrijskimi znanstvenimi ustanovami na področjih zgodovine, umetnostne zgodovine, etnologije, slavistike, muzikologije in filozofije.
Dr. Luthar je član mednarodnega Znanstvenega sveta Inštituta za kulturne vede in zgodovino gledališča Avstrijske akademije znanosti in član zunanjega svetovalnega odbora Centra za študij Balkana, Goldsmiths College v Londonu; član stalne delegacije Republike Slovenije za sodelovanje v Mednarodni zvezi za spomin na holokavst (IHRA) in član akademske delovne skupine delegacije; je član uredniškega odbora revije National Geographic Slovenija.