Tehnologija in spomin

Cilji in kompetence

Predmet:
ponudi pregled sodobnih teoretskih in konceptualnih pristopov kakor tudi zgodovinski pregled tematizacije tehnologije na presečišču študij medijev in spomina, kulturnih študij, filozofije in zgodovine tehnologije
nudi podporo in usmeritve pri izbiri teme, razvoju ideje ter akademske predstavitve v obliki diskusije oziroma eseja
spodbuja premislek o vsakdanjem življenju ter širših družbeno-političnih ter ekonomskih pogojev sodobnosti v kontekstu védenja o in imaginacij preteklosti.
spodbuja reflektiranje literature ter teoretskih in konceptualnih pristopov, spodbuja povezovanje med različnimi pristopi in disciplinarnimi poudarki ter premišljevanje in preizkušanje različnih metodoloških, teoretskih in konceptualnih pristopov
Kompetence
Študent_ka razvije veščine pisne in govorne akademske argumentacije, odprte diskusije oziroma debate.
Razvija in nadgrajuje samostojnost pri izbiranju raziskovalne tematike, uporabe ustreznih orodij in metodologije
Samostojno identificira in naslavlja raziskovalne izzive

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti

Za ta predmet ni pogojev za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti.

Predmet se povezuje s predmeti Zgodovine čezmejnih prostorov; Kulture, meje in spomin; Dediščina med medkulturnostjo, enakostjo in trajnostjo.

Vsebina

Predmet obravnava odnos med spominom in tehnologijo in pri tem v ozir jemlje tako zgodovino tehnologije, družbeno vlogo medijev ter s tem povezane različne spominske prakse, ki so se izoblikovale prav skozi odnos človeka in tehnologije. Spomin je namreč temeljno odvisen in prepleten s tehnologijo, se pravi z materialnostmi in praksami, ki omogočajo povnanjenje spomina skozi tehnične predmete. Z vpisovanjem in branjem spomina v tehničnih predmetih se pravzaprav začenja civilizacija in kultura, saj ti omogočajo prenos vedenja in znanja v času in so tako temeljni predpogoj reprodukcije, reartikulacije in reinvencije skupnosti.
Pri tem pomembno vlogo igra vprašanje spomina kot prakse posameznikov in skupnosti, ki se vzpostavlja in kaže skozi medsebojne in medkulturne ter medčasovne interakcije, pogajanja, izpodbijanja med načini osmišljanja trenutne realnosti skozi vedno znova aktualno prisedanjanje preteklosti.
Predmet torej obravnava preplet tehnologije in spomina, ki ga naslavlja skozi kombinacijo izbranih tematskih poudarkov:
tehnologija in civilizacija;
okolje in spomin;
tisk in spomin;
medijske tehnologije in modernost;
spomin, mediji in digitalna kultura
spomin, pozaba in sodobnost

Predvideni študijski rezultati

Po opravljenem izpitu bo študent_ka:
Osvojila temeljno razumevanje soodvisnosti spomina in tehnologije v sodobni kulturi in historični perspektivi (od tiska do digitalizacije), razlike med evropskimi in drugimi tradicijami.
Pisala različne vrste besedil v dialogu s kritičnim branjem in analizo sodobne znanstvene in druge literature.
Razvila razumevanje kulture, vsakdanjega življenja, pa tudi širših družbenopolitičnih ter ekonomskih pogojev sodobnosti v kontekstu tehno-kulturnih praks imaginacije preteklosti.
Spoznala se bo z znanstvenim in javnim diskurzom o vlogi tehnologije v družbi in zgodovini ter kritično vrednotila medijske in politične diskurze o tehnologizaciji in digitalizaciji družbe.

Temeljna literatura in viri

  • Burke, Peter Asa Briggs, Social History of the Media, Polity Press, 2010. Katalog
  • Couldry, Nick, Media, Society, World: Social Theory and Digital Media Practice, Polity Press, 2012.
  • Couldry, Nick. Media in modernity: a nice derangement of institutions. Revue Internationale de Philosophie 281(3) 2017: 259–279. E-gradivo
  • Ernst, Wolfgang, Digital Memory and the Archive, University of Minnesota Press, 2012.
  • Forster, Chris, Modernism and its Media, Bloomsbury, 2021. Katalog
  • Hjarvard, Stig, The Mediatization of Culture and Society, Routledge, 2013. Katalog
  • Hodkinson, Paul, Media, Culture and Society, Sage Publications, 2001. Katalog
  • Huhtamo, Erkki in Jussi Parikka, Media Archaeology, Approaches, Applications and Implications, University of California Press, 2011.
  • Hui, Yuk, The Question Concerning Technology in China, Essay in Cosmotechnics, Urbanomic Media, 2016. Katalog
  • Innis, Harold, The Bias of Communication, University of Toronto Press, 2006.
  • Keightley, Emily, Michael Pickering, The Mnemonic Imagination: Remembering as Creative Practice, Palgrave Macmillan, 2012.
  • Leroi-Gourhan, André, Gesture and Speech. Cambridge, MA: MIT Press, (1993 [1964]). E-gradivo
  • Peters, John Durham, The Marvellous Clouds, University of Chicago Press, 2015. Katalog
  • Stiegler, Bernard, Technics and Time (1, 2, 3), Stanford University Press, 1998–2011. E-gradivo
  • van Dijck, José, Mediated Memories in the Digital Age, Stanford University Press, 2007.

Načini ocenjevanja

esej in diskusija 80 %
aktivno sodelovanje v diskusijah 20 %

Reference nosilca

Martin Pogačar je kulturolog, doktoriral na temo spreminjanja spominskih praks v digitalnih medijih na Univerzi v Novi Gorici in magistriral iz Centralno in jugovzhodno-evropskih študijev na School of Slavonic and East-European Studies, University College London.
Ukvarja se s spominom v digitalnih medijskih ekologijah, povezavami med tehnologijo in spominom, pa tudi z jugoslovansko popularno kulturo in industrijsko dediščino. Pri tem ga zanima zlasti vpliv medijev na procese in prakse posredovanja, beleženja in prisedanjanja preteklosti ter s tem povezani družbeni imaginariji, ki izraščajo iz prepleta tehnologije, medijev in spominskih praks. Ob tem raziskovalno pozornost posveča tudi zgodovini razvoja tehnologije v kontekstu socialistične Jugoslavije. Redno objavlja članke, kjer raziskuje ta vprašanja s perspektive filozofije tehnologije, post-socialističnih študij ter študij popularne kulture.

Dr Pogačar je član uredniškega odbora revij Memory Studies in Memory, Mind & Media, ter glavni urednik knjižne zbirke Thought, Society, Culture, Slovenian and South Eastern Perspectives, ki izhaja v sodelovanju med ZRC SAZU in založbo Peter Lang.