Temna snov

Različne raziskave in astronomska opazovanja so potrdila, da približno 85% celotne snovi v našem vesolju predstavlja tako imenovana temna snov. Meritve hitrosti zvezd v naši Galaksiji so pokazale, da je Galaksija masivnejša, kot če bi njeno maso predstavljale samo zvezde in plin v njej. Ta in podobne raziskave so znanstvenike privedle do sklepa, da se temna snov nahaja povsod v vesolju in da je bila ključnega pomena pri njegovem nastanku, razvoju in sestavi. Slika na levi prikazuje filamente temne snovi, za katere verjamemo, da predstavljajo maso v vesolju. Roza obarvani “vozliči” predstavljajo maso, ki jo ima tako imenovana vidna snov: zvezde, galaksije, jate galaksij…

Temna snov je dobila ime temna, ker ne interagira z elektromagnetnim sevanjem (npr. s svetlobo) in je tako nevidna celotnemu spektru elektromagnetnega valovanja, zaradi česar jo je izredno težko detektirati s tipičnimi astronomskimi metodami. V primeru, da bi temna snov šibko interagirala z ostalimi delci, bi njen signal lahko zaznali. V območjih z visoko koncentracijo temne snovi (np. center naše Galaksije), bi lahko par delcev temne snovi ob anihilaciji oddal gama svetlobo visokih energij, primerljivih s kar 100-kratno maso protona.

Dr. Gabrijela Zaharijaš in mladi raziskovalec Christopher Eckner sta del dveh eksperimentov na področju raziskovanja temne snovi z gama svetlobo, Fermi LAT in CTA. Z analizo astrofizikalnih podatkov iščeta signale, ki bi jih lahko oddali prej omenjeni delci temne snovi. Prispevala sta k določitvi določenih mej v zvezi z samo naravo temne snovi in njeno interakcijo z dosedaj znanimi delci.